Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (32.176-32.200)



  1.      pôznoantíčen  -čna -o prid. (ó-) nanašajoč se na pozno antiko: poznoantična keramika, stavba / spomeniki poznoantične dobe
  2.      pôznobaróčen  -čna -o prid. (ó-ọ̑) nanašajoč se na pozni barok: poznobaročni slog / poznobaročni dvorec
  3.      pôznojesénski  -a -o prid. (ó-ẹ́) nanašajoč se na pozno jesen: deževen poznojesenski dan / poznojesensko sonce; poznojesensko vreme / poznojesenske rože
  4.      pôznopoléten  -tna -o prid. (ó-ẹ̑) nanašajoč se na pozno poletje: poznopoletna noč / poznopoletno sonce
  5.      pôznopomláden  -dna -o prid. (ó-) nanašajoč se na pozno pomlad: topel poznopomladni dan / poznopomladno sonce
  6.      pôznorenesánčen  -čna -o prid. (ó-) nanašajoč se na pozno renesanso: poznorenesančna arhitektura / poznorenesančni pesnik
  7.      pôznoromántičen  -čna -o prid. (ó-á) nanašajoč se na pozno romantiko: poznoromantični filozofski lirizem / poznoromantični skladatelj
  8.      pôznosrednjevéški  -a -o prid. (ó-ẹ̑) nanašajoč se na pozni srednji vek: poznosrednjeveška stavba / proučevati poznosrednjeveško družbo
  9.      pozóren  -rna -o prid., pozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. zavestno (miselno) zbran: pozoren poslušalec, učenec; pri vožnji ni bil dovolj pozoren / biti pozoren na datum in kakovost izdelka; ob teh besedah je postal pozoren ∙ ekspr. nič ni ušlo njenim pozornim očem vse je opazila; ekspr. tam so naleteli na pozorna ušesa tam so jih pozorno poslušali // ki poteka, se opravlja z veliko miselno zbranostjo: pozorno branje, poslušanje 2. ki kaže, izraža skrb, zavzetost za koga: ima pozornega moža; vedno je pozorna do njega pozórno prisl.: pozorno poslušati, spremljati; ko ga je pozorneje pogledal, ga je prepoznal
  10.      pozoréti  -ím dov., pozôrel in pozorèl in pozorél (ẹ́ í) z zorenjem priti do popolne zrelosti: jabolka na kupu še pozorijo // doseči potrebno, ustrezno kakovost: pustiti meso pozoreti; vino mora še pozoreti
  11.      pozoríšče  -a s (í) zastar. prizorišče, oder: pozorišče ostane med vso igro isto; stopiti na pozorišče
  12.      pôzre  in pozrè -éta sẹ́; ẹ́) nar. štajersko (mlado) dekle: čedno pozre
  13.      pozunánjenje  -a s () glagolnik od pozunanjiti: pozunanjenje čustev; pozunanjenje in obubožanje gledališča
  14.      pozunánjenost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost pozunanjenega: pozunanjenost družbe, življenja
  15.      pozvánec  -nca m (á) knjiž. kdor je poklican, pozvan: pozvanci so morali čakati, da pridejo na vrsto
  16.      pozvánjanje  -a s (ā) glagolnik od pozvanjati: zbudilo ga je pozvanjanje zvonov / pozvanjanje kravjih zvoncev / pozvanjanje kovancev; pozvanjanje s ključi
  17.      pozvedeti  ipd. gl. poizvedeti ipd.
  18.      pozveríniti  -im dov.) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti zveri: maščevalnost je ljudi pozverinila; v vojni se človek pozverini pozverínjen -a -o: pozverinjeni ljudje
  19.      požáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na požar: požarna škoda; predpisi o požarni varnosti / požarni hidrant; hiša je zavarovana s požarnim zidom; požarna lestev lestev, pritrjena na zidu za zasilno reševanje; požarna zavesa v gledališču / star. požarna bramba gasilsko društvogozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara požárno prisl.: požarno ogrožen prostor
  20.      požarévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: luči požarevajo / na prstih ji požarevajo briljanti
  21.      požaríšče  -a s (í) kraj požara, ognja: gasilci so v nekaj minutah prihiteli na požarišče / knjiž. na požarišču so zgradili novo hišo pogorišču
  22.      požárnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na požarno varnost: požarnovarnostni predpisi, ukrepi / podjetje ima dobro organizirano požarnovarnostno službo
  23.      požebráti  -ám dov.) 1. ekspr. hitro in enolično pomoliti: malo je požebrala in vstala / požebrati očenaš 2. nar. koroško pomoliti: po kosilu so požebrali in odšli na delo
  24.      požégnati  -am dov. (ẹ́) pog. blagosloviti: duhovnik jih je požegnal / po stari šegi je hišo požegnal / bog te požegnaj za to besedo ∙ pog., ekspr. ko je sklepe požegnal še sekretar, so se zadovoljni razšli jih potrdil, soglašal z njimi; pog., ekspr. naj pijejo, bog jim požegnaj privoščim jim požégnan -a -o: požegnan kruh; z molitvijo in solzami požegnan
  25.      požêlek  -lka m () knjiž., redko želja: imeti posebne poželke

   32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA