Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (32.151-32.175)


  1.      pozêmeljski  tudi pozémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) knjiž. ki je na zemlji, ki pripada zemeljski stvarnosti: pozemeljska lepota, sreča / v krščanstvu pozemeljsko življenje ♪
  2.      pozémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je na zemlji, ki pripada zemeljski stvarnosti: pozemske dobrote, težave; pozemska sreča / ekspr. on je čisto pozemski človek / v krščanstvu pozemsko življenje; sam.: minljivost vsega pozemskega ♪
  3.      pôzen  -zna -o prid., peti pomen poznéjši (ó ō) 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti / pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige; pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim / pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov) 3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli; pozna jesen, pomlad; šiva do pozne noči; pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že / dočakal je pozno starost visoko / pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika ∙ ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan 4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir; cveteli so pozni nageljni; pozne češnje; pozne in zgodnje sorte 5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo // nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec ◊ gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina pôzno 1. prislov od pozen: a) danes smo pozno jedli / pozno je šel na vlak / že precej pozno je za prijavo b) vrnil se bo pozno; prihajal je vsak večer pozneje / zelo je že pozno pozno zvečer / pozno popoldne so odšli; govorili so pozno v noč c) pridi pozneje; morda se bo pozneje spomnil / prišla je uro pozneje, kot je rekla; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / leto (dni) pozneje je umrla še mati 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo mora oddati najpozneje do konca semestra; dolg mora vrniti najpozneje v enem letu ● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja ♪
  4.      pozêr  -ja m (ȇ) slabš. kdor se vede, ravna nepristno, narejeno: ti ljudje so pozerji in frazerji ♪
  5.      pozêrski  -a -o prid. (ȇ) slabš. ki se vede, ravna nepristno, narejeno: postal je vzvišen in pozerski / pozersko sprenevedanje ji je tuje ♪
  6.      pozêrstvo  -a s (ȇ) slabš. pozersko vedenje, ravnanje: pozerstva ni nikoli poznal; pozerstvo in frazerstvo // nepristnost, narejenost: odklanjati pozerstvo v umetnosti ♪
  7.      pozibávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pozibavati: pozibavanje otroka / ladja je z enakomernim pozibavanjem rezala valove / pela je z živahnim pozibavanjem v bokih ♪
  8.      pozíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rast, plezanje po zidu: pozidne rastline, živali ♦ bot. pozidna rutica praprot s pernato deljenimi listi, ki raste po zidnih in skalnih razpokah, Asplenium ruta muraria; zool. pozidni matija pajkovec, ki živi navadno na zidovih hiš, Opilio parietinus; pozidna kuščarica majhen kuščar, ki zelo dobro pleza, Lacerta muralis ♪
  9.      pozíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pozirati: služila je denar s poziranjem / moti jo njegovo poziranje / boj proti literarnemu poziranju ♪
  10.      pózitiven  in pozitíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa velika ali da je, obstaja: pozitivna kritika filma; pozitivna ocena takega ravnanja ga je vznemirila / imeti pozitiven odnos do česa; o njej imam pozitivno mnenje 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje, pritrdilen: odgovor je bil pozitiven; pozitivna rešitev prošnje 3. dober, sprejemljiv: pozitivnih pojavov med mladimi noče videti; pozitivne in negativne lastnosti; podpirati pozitivne pobude; publ. odigrati pozitivno vlogo / imeti pozitiven vpliv na koga / publ. pozitivni junak romana 4. ki prinaša koristi, ugodnosti: pozitivne posledice dežja v tem času / knjiž. pozitivne, svetle strani življenja dobre, prijetne 5. med. ki izraža, da iskano je: izid preiskave je pozitiven / izmeček je bil pozitiven 6. ki ga je mogoče dokazati, preveriti: pozitivno znanje / opirati se na pozitivna dejstva ◊ bot. pozitivni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo k svetlobi; ekon. pozitivna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z manjšim uvozom kot izvozom; elektr. pozitivni pol elektroda za dovajanje električnega toka; pozitivna elektrina primanjkljaj elektronov na telesu; fiz. pozitivni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v dani smeri; pozitivni ion pozitivno naelektren ion; fot. pozitivni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta taka kot v resničnosti; barvni pozitivni film barvni film s posnetki, na katerih so barve take kot v resničnosti; kem. pozitivni element element, ki se pri elektrolizi izloča na katodi; mat. pozitivni predznak predznak, ki izraža, da je število večje od nič; pozitivno število število, večje od nič; med. pozitivni Rh faktor; šol. pozitivni učni uspeh učni uspeh brez negativnih ocen; pozitivna ocena ocena, ki izraža, da učenec obvladuje učno snov; šport. pozitivna razlika v golih razlika med večjim številom danih in manjšim številom dobljenih golov pózitivno in pozitívno prisl.: odgovoriti pozitivno; to bo pozitivno vplivalo na njuno razmerje; pozitivno naelektreni delci; pozitivno rešena prošnja; pisati šolsko nalogo pozitivno; sam.: o njem vedo veliko pozitivnega ♪
  11.      pozitivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pozitiviste ali pozitivizem: pozitivistična filozofija / pozitivistična miselnost / pozitivistična analiza; pozitivistično pisanje pozitivístično prisl.: pozitivistično usmerjen psiholog ♪
  12.      pozitivízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki zanika vsako spoznanje, ki ga ni mogoče dokazati: pozitivizem in pragmatizem / logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti 2. metoda, ki se zavestno omejuje na podatke, dejstva, ki jih je mogoče dokazati, preveriti: sociološki, znanstveni pozitivizem ♪
  13.      pozívanje  -a s (í) glagolnik od pozivati: pozivanje k uporu, na boj / pozivanje reševalcev / pozivanje na pravne določbe ♪
  14.      pozíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poziv ali pozivanje: pozivni list / signalizirati pozivne znake ♦ elektr. pozivni generator generator nizkofrekvenčne napetosti v telefonskem aparatu za klicanje telefonskih naročnikov; šport. pozivni turnir tekmovanje najboljših namiznoteniških igralcev, na katerem se ugotavlja njihova kakovost ♪
  15.      pozlačeváti  -újem nedov. (á ȗ) prekrivati s tanko plastjo zlata: zlatar pozlačuje verižico; pozlačevati kipe // ekspr. delati kaj po barvi podobno zlatu: sonce je pozlačevalo morsko gladino ♪
  16.      pozlatéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. postati po barvi podoben zlatu: listje, žito je pozlatelo ♪
  17.      pozlatítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pozlatiti: za pozlatitev kupole so porabili veliko zlata / sledovi nekdanje pozlatitve pozlate ♪
  18.      poznamenovánje  -a s (ȃ) knjiž. označitev, zaznamovanje: pazil je na dosledno poznamenovanje naglasov v pesmi / staro poznamenovanje ulic in trgov poimenovanje ♪
  19.      poznamenováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) knjiž. označiti, zaznamovati: poznamenovati kraj na zemljevidu / s pretirano natančnostjo je poznamenoval vsako podrobnost ♪
  20.      poznánec  -nca m (ā) star. znanec: govoril sem s poznancem; star poznanec ♪
  21.      poznánje  -a s (ȃ) dejstvo, da kdo koga ali kaj pozna: medsebojno poznanje; o svojem poznanju z njim je molčal; med njima se je razvilo ožje poznanje poznanstvo / poznanje položaja, razmer; poznanje predpisov, zakonov / poznanje tujih jezikov znanje, obvladanje / dobro poznanje ljudi, življenja mu je marsikdaj koristilo ● star. v mestu je imel poznanje z mladim dekletom ljubezensko razmerje ♪
  22.      poznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor ve (za) kaj, je seznanjen s čim: poznavalci trdijo, da spada to vino med najboljša vina; dober poznavalec gob / poznavalec predpisov, razmer / ekspr. položaj je presodil s pogledom poznavalca / dober poznavalec ljudi 2. kdor ima s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: je velik poznavalec evropske književosti; poznavalci Prešernove poezije; izvrsten poznavalec matematične vede / poznavalec tujih jezikov kdor zna, obvlada tuje jezike ♪
  23.      poznávanje  -a s (ȃ) vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: vzrok za to je slabo poznavanje gradiva; poznavanje kulture, umetnosti / poznavanje položaja, razmer / poznavanje ljudi poznanje; poznavanje tujega jezika znanje, obvladanje ♪
  24.      poznavátelj  -a m (ȃ) star. poznavalec: poznavatelj gob / poznavatelj predpisov / dober poznavatelj ljudi / poznavatelj umetnosti ♪
  25.      poznè  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. počasnež, zamudnež: težko je s takim poznetom ♪

   32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA