Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (31.701-31.725)


  1.      poštenjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na poštenjake: poštenjaške navade / s svojim poštenjaškim obrazom je vsem ugajal ♪
  2.      poštênje  -a s (é) 1. poštenost: znan je po svojem poštenju; njegov ponos in poštenje 2. star. čast, ugled, dobro ime: izgubiti poštenje; veliko da na svoje poštenje ● ekspr. na mojo čast in poštenje res je tako ♪
  3.      poštênost  -i ž (é) lastnost, značilnost poštenega človeka: znan je po svoji delavnosti in poštenosti / ekspr. dekle je bilo poosebljena poštenost / ekspr. na svetu ni več poštenosti / znanstvena poštenost ♪
  4.      poštéti 1 -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) prešteti: poštej denar; vem, da jih je toliko, saj sem jih poštel ♪
  5.      poštéti 2 -štéjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zahodno ceniti, spoštovati: ljudje ga niso pošteli; tam ga nihče ne pošteje / pošteti opomin upoštevati ♪
  6.      poštèv  m neskl. (ȅ) v prislovni rabi, v zvezah: jemati, vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati ♪
  7.      poštévanje  -a s (ẹ́) zastar. upoštevanje: poštevanje razmer ♪
  8.      poštévanka  -e ž (ẹ́) sistem produktov po dveh celih števil od 1 do 10: poštevanke še ne zna; učiti otroke poštevanko; podatke je povedal kot poštevanko / poštevanka števila 3; poštevanka do deset ∙ ekspr. ta stvar sodi v poštevanko knjižničarstva v začetno, osnovno znanje ♦ mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20 ♪
  9.      poštévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. upoštevati: te okoliščine je treba poštevati ● zastar. poštevati število s tri množiti ♪
  10.      pošumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pošumevati: pošumevanje listja, vej v vetru; pošumevanje valov ♪
  11.      pošumévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šumeti: drevje, suho listje pošumeva v vetru; morje pošumeva; brezoseb. v sencih mu je pošumevalo / miši pošumevajo po listju šumeč se premikajo pošumeváje: odšla je, pošumevaje s krilom pošumevajóč -a -e: pošumevajoč teči; pošumevajoče smreke ♪
  12.      pošuštévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šušteti: breze pošuštevajo; listje pošušteva v vetru / sedel je za pisalno mizo in pošušteval s papirjem ♪
  13.      pošvedráti  -ám dov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spremeniti prvotno obliko obuvala: pošvedrati čevlje; copate se hitro pošvedrajo pošvedrán -a -o: pošvedrani čevlji ∙ ekspr. hoditi pošvedran v pošvedranih čevljih; ekspr. pošvedran klobuk pomečkan, potlačen; ekspr. govoriti pošvedrano nemščino slabo, nepravilno; pošvedrane pete neenakomerno obrabljene ♪
  14.      potájen  -jna -o prid. (ȃ) knjiž. prikrit, skrit: njegov vpliv je potajen / potajno trkanje potájno prisl.: potajno delati ♪
  15.      potajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od potajevati se: potajevanje ji ni bilo potrebno ♪
  16.      potajeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) knjiž. prikrivati se, skrivati se: težko se je potajevala pred radovednimi ljudmi ♪
  17.      potákem  prisl. (á) star. potem, torej: ali ne bi bilo potakem neumno, če bi se bal / v vezniški rabi potakem so imeli prav, ko so ga razglasili za malopridneža ♪
  18.      potáknjenec  -nca m (á) del rastline za razmnoževanje: potaknjenec se je že ukoreninil; narezati potaknjence; hmeljni potaknjenec / odkrhniti vejico za potaknjenec ● knjiž., redko na oddelku so odkrili potaknjenca prisluškovalca, vohuna ◊ vrtn. listni potaknjenec list ali del lista za razmnoževanje; stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje ♪
  19.      potáknjenka  -e ž (á) redko potaknjenec: vzgojiti novo rastlino iz potaknjenke ♪
  20.      potánek  -nka -o prid. (ȃ) knjiž. podroben, nadroben: potanka razlaga romana ♪
  21.      potapljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na potapljanje: potapljalni postopek ♦ strojn. potapljalni bat dolg, ozek bat pri črpalkah za tekočine, ki se dotika okrova samo ob vstopni odprtini valja ♪
  22.      potápljanje  -a s (ā) glagolnik od potapljati: potapljanje ladij / potapljanje in plavanje; tehnika potapljanja / športno potapljanje ♦ šport. globinsko potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m ♪
  23.      potapljávec  -vca m (ȃ) redko potapljač: potapljavci so raziskali ladijske razbitine / ponirki so dobri potapljavci ♦ zool. potapljavci srednje velike ptice, ki se potapljajo, dobro plavajo in slabo letijo, Podicipediformes ♪
  24.      potêči  -têčem dov., potêci potecíte; potékel potêkla (é) 1. krajši čas teči: nekaj korakov je potekel; pes je potekel pred gospodarjem; potekel je za njim // knjiž. priteči: kri poteče iz rane; iz drevesa je potekel sok / iz oči so ji potekle solze začela je jokati 2. prenehati trajati: dopust mi jutri poteče; njegov mandat poteče letos / leto je hitro poteklo minilo // prenehati biti veljaven: dovolilnica bo kmalu potekla; potni list je že potekel ● ekspr. beseda mu je potekla ne ve, kaj bi še povedal; ekspr. živež je potekel zmanjkalo ga je; knjiž. trditev je potekla iz novejše filozofije ima osnovo, izhodišče v njej; knjiž. kar poteče izpod njegovega peresa, je vredno brati kar on napiše; publ. posvet je potekel v prijetnem ozračju potekal potékel -êkla -o: poteklo dovoljenje ∙ knjiž. to se je zgodilo poteklo noč preteklo ♪
  25.      poteftán  -a -o [tudi tǝf] prid. (á) pog. 1. pomečkan, potlačen: poteftan klobuk 2. potrt, pobit: bil je ves poteftan ♪

   31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA