Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (31.676-31.700) 
- poševnokóten -tna -o prid. (ọ̑) geom. ki ima poševne kote: poševnokotni četverokotnik ♪
- poševnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima poševne oči: poševnook novorojenček / poševnooki obrazi Tibetancev ♪
- pošévnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost poševnega: poševnost pobočja, stene ♪
- pošíljanje -a s (í) glagolnik od pošiljati: pošiljanje denarja, pisem po pošti; stroški za pošiljanje knjig / pošiljanje pomoči prizadetim krajem / pošiljanje delavcev na specializacijo ♪
- pošiljátelj -a m (ȃ) kdor kaj pošilja: pošiljatelj dopisa, paketa, pisma; naslov pošiljatelja ♪
- pošiljátev -tve ž (ȃ) glagolnik od pošiljati ali poslati: pošiljatev pritožb; rok pošiljatve // redko pošiljka: pošiljatev tehta deset gramov ♪
- pošiljátven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pošiljatev: plačati pošiljatvene stroške / pošiljatveni rok ♪
- pošívek -vka m (ȋ) nav. mn., knjiž., redko našitek: plašči z bleščečimi pošivki ♪
- pošklepetávati -am nedov. (ȃ) v presledkih šklepetati: zobje so mu pošklepetavali od mraza ♪
- poškódben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poškodbo: poškodbene bolečine / poškodbeno obvestilo ♪
- poškodovánec -nca m (á) kdor je poškodovan: vse poškodovance so prepeljali v bolnico ♪
- poškodovánje -a s (ȃ) glagolnik od poškodovati: poškodovanje roke pri padcu / poškodovanje prometnih znakov ♪
- poškrebljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas škrebljati: slišal je, kako je miš poškrebljala na podstrešju / z nohtom je poškrebljal po oknu ♪
- poškripávanje -a s (ȃ) glagolnik od poškripavati: poškripavanje koles ♪
- poškrlatéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati temno rdeč: obraz ji je poškrlatel / od jeze je ves poškrlatel; poškrlateti v obraz ♪
- pošpégati -am dov. (ẹ̑) nižje pog. pogledati, pokukati: pošpegati izza drevesa; pošpegati skozi ključavnico ♪
- poštalènc -ênca m (ȅ é) star. zloben, hudoben človek; hudič: bil je pravi poštalenc ♪
- póšten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pošto: poštni delavec, dostavljač / poštni promet; poštne storitve / poštni nabiralnik; poštno poslopje / poštni golob golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil; poštni obrazec; dostavni poštni okoliš; poštni vagon; poštni žig; poštna hranilnica; poštna kočija nekdaj kočija za prevoz pošte in potnikov; poštna pošiljka, vreča ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk; poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; meddržavna poštna konvencija; poštna nakaznica póštno prisl.: ptt poštno ležeča pošiljka pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče
označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti ♪
- poštèn -êna -o prid., poštênejši (ȅ é) 1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pošten človek; sosed je pošten in delaven; predstojnik je bil do vseh pošten; vse življenje je ostal pošten; bodi pošten in priznaj krivdo; zelo je poštena, nikomur ne bi storila nič hudega / ekspr. on je poštena duša / to je revna, a poštena družina / naša hiša je poštena / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi // nav. ekspr. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: poštena igra / poštena obravnava problema / dobiti pošteno plačilo za pošteno delo 2. ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: poštena ženska; dekle je pošteno / pošteno življenje 3. nav. ekspr. ki se ne okorišča z oškodovanjem drugega: pošten obrtnik, trgovec; v tej trgovini so zelo pošteni / poštena kupčija 4. ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: pošten obraz;
njegovi nameni so pošteni; ekspr. to je poštena beseda; pošteno priznanje 5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: potreben bi bil pošten dež; pošten prehlad ima hud; s poštenim sunkom ga je spravil na tla močnim // precej velik, precejšen: dali so mu pošten kos mesa; popil je pošteno mero vina; dobil je pošteno vsoto denarja // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne navade: pošten delavec, športnik, znanstvenik 6. ekspr. ustrezen, primeren: nima niti enih poštenih čevljev; v kraju ni poštene trgovine; komaj je prišel do poštenega stanovanja / prodajati po poštenih cenah ● ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; ekspr. bojim se, da ta denar ni pošten pravično pridobljen; ekspr. dal mu je pošteno klofuto zelo ga je udaril; star. to vino ni pošteno pristno poštêno 1. prislov od pošten: pošteno delati, živeti; pošteno je plačal, poravnal
dolgove; pošteno povedano, ne zanimam se zanj / v povedni rabi: pošteno je, da napako priznaš; tako je prav in pošteno 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: pošteno je že lačen; pošteno so se namučili z zidavo hiše; pošteno sem se prestrašil poštêni -a -o sam.: hotel je ločiti poštene in krivične; delati se, kazati se poštenega; ves dan ni pojedel nič poštenega ♪
- pošténgan -a -o prid. (ẹ̑) nar. gorenjsko, v zvezi poštengana kaša gosta kaša z vtisnjenimi jamicami za maščobo ♪
- poštenják -a m (á) pošten človek: celo življenje je bil poštenjak; imeli so ga za poštenjaka / iron. ti si pa lep poštenjak ♪
- poštenjákar -ja m (ȃ) ekspr. pošten človek: očeta poznam in vem, da je poštenjakar ♪
- poštenjákarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poštenjakarje: poštenjakarsko ravnanje / ogledoval si jo je s poštenjakarskimi očmi ♪
- poštenjákinja -e ž (á) ekspr. poštena ženska: soseda je znana kot poštenjakinja ♪
- poštenjákovič -a m (á) 1. ekspr. pošten človek: fant je poštenjakovič in mi rad pomaga / iron. takih poštenjakovičev se ne manjka 2. evfem. tat, kradljivec: poštenjakoviče so že prijeli ♪
31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 
