Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (31.651-31.675)



  1.      posvežíti  -ím tudi posvéžiti -im dov., posvéžil ( í; ẹ̑) osvežiti: dež je posvežil drevje / pijača ga je posvežila / posvežiti (si) obraz z vodo / posvežiti barvo na preprogi, sliki posvežèn -êna -o tudi posvéžen -a -o: bil je mladostno posvežen
  2.      posvítati se  -am se dov. () ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: kmalu se mu je posvitalo
  3.      posvojênec  -nca m (é) kdor je posvojen: po pokojniku je dedoval tudi njegov posvojenec
  4.      posvojênka  -e ž (é) ženska oblika od posvojenec: pokojnik je zapustil dva sina in posvojenko
  5.      posvojílen  -lna -o prid. () s katerim se posvoji: posvojilna listina
  6.      posvojítelj  -a m () kdor koga posvoji: posvojitelj in posvojenec
  7.      posvojíteljica  -e ž () ženska oblika od posvojitelj: posvojiteljica in posvojenka
  8.      posvojítev  -tve ž () glagolnik od posvojiti: posvojitev vojnih sirot / dati otroka v posvojitev
  9.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. ( á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom
  10.      pošásten  -tna -o prid., pošástnejši (á ā) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: pošasten videz človeka; pošastna podoba sveta; pošastne sence so se premikale po dvorišču // ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: zanj je bila to pošastna kazen; krvava in pošastna vojna / ni se mogla otresti teh pošastnih misli; tam so res pošastne razmere 2. ekspr. hudoben, zloben: pošasten človek je / njegovi nameni so prav pošastni // zelo slab, nekvaliteten: imeli smo naravnost pošastno hrano; ta cesta je pošastna 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel ga je pošasten strah; čutila je pošastno utrujenost / pošasten promet; cene blaga so pošastne pošástno prisl.: streli pošastno odmevajo v skalovju; pošastno bleda koža; pošastno velika žival
  11.      poščegetáti  -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov., ẹ́) krajši čas ščegetati: poščegetal ga je po licu; poščegetati pod brado; nekaj mrzlega ga je poščegetalo za vratom / prijeten duh nas je poščegetal v nos; pren., ekspr. lepe besede so ga poščegetale okoli srca ∙ ekspr. žganje ga je poščegetalo po grlu povzročilo pekoč občutek
  12.      poščétkati  -am dov. (ẹ̑) očistiti, pogladiti s ščetko: skrbno si je poščetkal brado; poščetkati lase / poščetkati čevlje, obleko pokrtačiti poščétkan -a -o: gladko poščetkani lasje
  13.      pošépati  -am dov. (ẹ̄) v presledkih šepati: včasih je malo pošepala z levo nogo
  14.      pošepávati  -am nedov. () nekoliko šepati: pošepavati na eno nogo; s palico je pošepaval po sobi
  15.      pošepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetajoč reči, povedati: pošepetati na uho, v uho / pošepetati pravilen odgovor prišepniti
  16.      pošepetávanje  -a s () glagolnik od pošepetavati: svojo žalost so izražali s tihim pošepetavanjem / pošepetavanje listja v vetru
  17.      pošepetávati  -am nedov. () v presledkih šepetati: ženske so se smehljale in pošepetavale; ves čas ji je nekaj pošepetaval; pren., ekspr. veter je pošepetaval z listjem
  18.      pošepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: pošepetniti na uho, v uho / nekdo je učencu pošepetnil odgovor prišepnil
  19.      pošépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pošvedrati: pošepiti čevlje pošépiti se nar. zahodno ukriviti se, zviti se: lesene stopnice so se pošepile
  20.      pošépniti  -em, tudi pošepníti in pošépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: nagnila se je k možu in mu pošepnila; pošepniti na uho, v uho
  21.      pošév  prisl. (ẹ̑) star. 1. postrani, poševno: dež lije pošev na okna; kola slonita pošev drug proti drugemu / cesta se vije pošev navkreber / zavese v pošev pripeti 2. počez, povprek: stopa pošev čez njivo
  22.      pošéven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki se odklanja od navpične ali vodoravne smeri: poševen drog, strop; poševna črta, vrsta, zareza; poševna lega, smer; ta hiša ima zelo poševno streho / dež je padal v poševnih curkih; poševen pramen svetlobe / imeti poševno pisavo / poševne aziatske oči ♦ fiz. poševni met gibanje, pri katerem leti telo v poševni smeri; geom. poševni kot kot, ki ni pravokoten; poševna projekcija projekcija, pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; navt. poševni križ; teh. poševno ozobje ozobje, pri katerem so zobje vijačno zaviti pošévno prisl.: poševno odrezati, postaviti; poševno ležeči trami; poševno padajoče sence; poševno tkano blago; pritegniti vrv poševno navzdol
  23.      pošévnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. poševna črta: narisati poševnico ♦ lingv. znamenje med dvema oblikama, ki pomeni, da sta mogoči obe obliki ali samo ena izmed njiju
  24.      pošévnik  -a m (ẹ̑) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob poševniku ◊ navt. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik
  25.      poševnína  -e ž () knjiž. poševni del česa: stekel je po poševnini navzgor / vodoravne ploskve in poševnine

   31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA