Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (31.551-31.575) 
- posrédništvo -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja s posredovanjem: preživljati se s posredništvom / potovalno, trgovsko posredništvo / posredništvo kulturnih dobrin posredovanje ♪
- posrédnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost posrednega: posrednost odnosov, stikov / knjiž. kritika očita njegovi pripovedi preveliko posrednost ♦ filoz. posrednost dokazov ♪
- posredoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor posreduje: bil je posredovalec med delavci in delodajalci / posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb / ženitni posredovalec / publ. posredovalec skladbe izvajalec / publ. za to so odgovorne banke kot glavni posredovalci kreditov dajalci // kar kaj omogoča: ta snov je posredovalec kemičnega procesa ♪
- posredoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posredovanje: posredovalni poskusi so se izjalovili; posredovalna funkcija, vloga / posredovalni urad / posredovalna provizija / sprejeli so njihov posredovalni predlog kompromisni predlog ◊ lit. posredovalna metoda opisovanje stvari, pojavov z navajanjem že prej objavljenih opisov; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; ptt posredovalna miza naprava za vzpostavljanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali ♪
- posredoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki posreduje: posredovalka v sporu / službo je dobila s pomočjo posredovalke / ženitna posredovalka / posredovalka kulture, umetnosti // kar vzdržuje zvezo med stvarmi, pojavi: umetnost je posredovalka med narodi in tudi med posameznimi dobami ◊ agr. rastlina, s katero se cepi podlaga pred cepljenjem z želeno sorto ♪
- posredoválnica -e ž (ȃ) navadno s prilastkom urad za posredovanje: stanovanjska, ženitna posredovalnica; posredovalnica za delo, službe ♪
- posredovalnína -e ž (ȋ) plačilo za posredovanje: posredovalec je prejel precejšnjo posredovalnino; posredovalnina za kupčijo ♪
- posredovánje -a s (ȃ) glagolnik od posredovati: posredovanje med sprtima strankama je bilo brezuspešno / s posredovanjem pri sklepanju kupčij je dobro zaslužil; plačilo za posredovanje / urad za posredovanje v nekaterih deželah urad, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju / kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti / posredovanje izkušenj, znanja / posredovanje dramskega dela / posredovanje učne snovi ◊ ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali; avtomatsko, ročno posredovanje ♪
- posredováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) 1. delati, pomagati, da se doseže sporazum, soglasje v kaki stvari, zlasti v sporu: nerad je posredoval med njima; posredovati med nasprotujočimi si predlogi, stališči / posreduje pri sklepanju pogodb / posredovati v sporu // navadno v zvezi z za skušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: posredoval je za zaprte študente; za njegovo službo je posredoval stric / posredovati pri oblasteh 2. publ. posegati (vmes), pomagati: miličniki so morali v teh dneh večkrat posredovati; ob nesreči so takoj posredovale zdravniške ekipe 3. publ., s širokim pomenskim obsegom pojasnjevati, pripovedovati, sporočati: na seji je posredoval stališče sodelavcev / posredovati informacije, naslov, podatke; posredovati komu svoje izkušnje, znanje / posredovati dramska dela uprizarjati, igrati; posredovati skladbo izvajati; tekmo bo posredovala televizija
prenašala // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posredovati posojilo; posredovati pouk; posredujte jim naše pozdrave; posredovati sporočilo sporočati; posredovati telefonsko zvezo vzpostavljati 4. publ. delati, povzročati, da je kaj mogoče; omogočati: s temi prevodi posreduje založba spoznavanje pomembnih del iz svetovne književnosti / posredovati stike s tujino / zbirka posreduje pregled celotne pesniške tvornosti v tem obdobju daje; agencija posreduje tudi zasebne sobe preskrbuje // delati, da prehaja kaj k drugemu; dajati: naskrivaj mu je posredoval jedi / svetilka mu posreduje le medlo svetlobo posredujóč -a -e: posredujoče besede; posredujoče stališče posredován -a -o: posredovano besedilo ♪
- postajalíšče -a s (í) kraj, prostor za ustavljanje javnih prevoznih sredstev: urediti postajališče za avtobus, taksi; postajališča in izogibališča / avtobusno, tramvajsko, trolejbusno postajališče ♦ žel. manjša postaja brez šefa postaje, kjer se ustavljajo samo osebni vlaki ♪
- postájanje -a s (ā) glagolnik od postajati2: postajanje pred hišo / težko je gledati njegovo postajanje brez dela ♪
- postájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na postajo: stati na postajni ploščadi / postajna čakalnica, ura / postajno poslopje ♪
- postajenačêlnik -a m (ȇ) šef postaje: postajenačelnik in prometnik ♪
- postamènt -ênta m (ȅ é) arhit., um. podstavek: antični postament; kip, spomenik z marmornatim postamentom ♪
- postánek 1 -nka m (ȃ) krajša prekinitev vožnje, navadno zaradi vstopanja, izstopanja potnikov: postanek ni bil potreben; voziti brez postankov; kratek, petminutni postanek; redni, vmesni, zadnji postanek / na tej postaji brzovlak nima postanka se ne ustavlja / postankov pred gostilno so že vajeni // čas te prekinitve: skrajšati postanek; med postankom so si ogledali krajevno znamenitost ♪
- postánek 2 -nka m (ȃ) zastar. nastanek: proučevati postanek slovenskih mest / pred postankom življenja ♪
- postáren tudi póstaren -rna -o prid. (ā; ọ́) knjiž. ki ima razmeroma precej let; starejši: postaren mož; postarna ženica / postaren obraz starikav ♪
- postávanje -a s (ā) glagolnik od postavati: navadil se je postavanja ♪
- postávek -vka m (ȃ) knjiž. 1. predpostavka: spis se začenja s splošnim postavkom, da je v naravi vse minljivo 2. redko podstavek: kamnit postavek ◊ obrt. pritrditev vzorca z bucikami na blazinico za oblikovanje in izdelovanje čipke s kleklji ♪
- postáven 1 -vna -o prid., postávnejši (á ā) ki je krepke, lepe postave: postavni fantje in možje; bil je najpostavnejši med njimi; čedno, postavno dekle / ekspr. sadika je zrasla v postavno drevo v drevo lepe, visoke rasti ♪
- postáven 2 -vna -o prid. (á) star. zakonit, legalen: je postavni lastnik posestva; imeti vse postavne pogoje za pridobitev naslova / dnevi postavnega počitka ♪
- postavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od postaviti: a) postavitev drogov, mlajev / postavitev pohištva; postavitev spomenika je nadzoroval kipar sam / postavitev učencev v vrsto je trajala dolgo časa / postavitev straže b) postavitev nove šole je bila za občane velik praznik c) postavitev za direktorja mu nalaga nove dolžnosti / postavitev predlogov, vprašanj č) nova postavitev Hamleta mu zelo ugaja / gledališka postavitev d) postavitev izpitnih rokov / postavitev razstave jim je vzela veliko časa ♪
- postávljanje -a s (á) glagolnik od postavljati: a) fantje so se veselili postavljanja mlajev / postavljanje ovir na stadionu; postavljanje spomenika na pripravljeni prostor jim je delalo težave / postavljanje mejnikov / postavljanje ločil mu je delalo preglavice / postavljanje kegljev / postavljanje učencev v vrsto je bilo precej zamudno / postavljanje straž, zased b) pomaga mu pri postavljanju hiše; posebej je usposobljen za postavljanje mostov c) postavljanje delavcev na vodilna mesta / postavljanje predlogov, vprašanj č) zaželeno je postavljanje domačih dramskih del / postavljanje izpitnih rokov / njegovo postavljanje z bogastvom ji je bilo zoprno ♪
- postavljávec -vca m (ȃ) kdor kaj postavlja: bil je postavljavec kulis v gledališču / iščejo postavljavca kegljev za dve uri dnevno / postavljavci novega naselja / postavljavci norm, rokov, zahtev; publ. postavljavci razstave prireditelji, pripravljavci ♪
- postavodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. zakonodajalec: postavodajalci so prepovedali delovanje take organizacije ♪
31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651