Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (31.426-31.450)



  1.      poslabéti  -ím dov. (ẹ́ í) brezoseb., knjiž. postati slabo: čutila je, da ji bo poslabelo; nenadoma mu je poslabelo
  2.      poslábšanje  -a s () glagolnik od poslabšati: poslabšanje odnosov med državama; poslabšanje položaja na fronti / poslabšanje bolezni / poslabšanje vremena
  3.      poslabševáti  -újem nedov.) redko slabšati: poslabševati odnose med državami; položaj se poslabšuje / bolezen se včasih izboljšuje, včasih poslabšuje
  4.      posládek  -dka m () 1. nav. ekspr. kar kdo zelo rad jé: mati mu je vedno pripravila kak posladek / včasih si za posladek privošči rake // v povedni rabi kar je zelo prijetno, ugodno: jutranji sprehodi so bili posladek / ples je bil pravi posladek večera 2. knjiž. jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku; poobedek: naročiti, servirati posladek in črno kavo / pri posladku se je družba še bolj sprostila / za posladek je bil sir ● knjiž., redko lešnike uporabljajo za razne posladke za slaščice, pecivo
  5.      posladkánje  -a s () glagolnik od posladkati: posladkanje palačink / za posladkanje je pripravila pečena jabolka za posladek
  6.      poslančeváti  -újem nedov.) knjiž. biti poslanec: poslančeval je več let
  7.      poslánec  -nca m (á) 1. do 1974 član zvezne, republiške skupščine ali skupščine avtonomne pokrajine: izvoliti poslanca / zvezni poslanec / poslanec skupščine Socialistične republike Slovenije 2. v meščanskodemokratičnih državah član ustavodajne ali zakonodajne skupščine: izvoliti poslance; opozicijski poslanec; kandidirati za poslanca / poslanec stranke 3. knjiž. odposlanec, sel: poslanec se je vrnil s pomembnim sporočilom; pren. zlovešči poslanec smrti
  8.      poslánje  -a s (ā) star. poslanstvo: zaupal mu je svoje važno poslanje
  9.      poslástek  -tka m () ekspr. kar kdo zelo rad jé; posladek: večkrat mu prinese kak poslastek / sir je zanj najljubši poslastek / postregla jim je z izbranimi poslastki poslasticami
  10.      poslávljanje  -a s (á) glagolnik od poslavljati se: poslavljanje je dolgo trajalo / mučna mu je bila misel na poslavljanje
  11.      poslávljati se  -am se nedov. (á) 1. pozdravljati se pri odhodu, navadno tudi s stiskanjem roke: poslavljati se od dekleta / znova se poslavlja odhaja 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje prenehanju obstajanja: mladost se poslavlja / tudi zadnje upanje se je začelo poslavljati / dan se že poslavlja ● ekspr. poslavlja se od gimnazijskih klopi končuje šolanje na gimnaziji; star. starec se poslavlja od sveta umira
  12.      poslédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. posledica: to so posledki pomanjkanja; nepredvideni posledek nesreče; proučeval je preseljevanje ljudi kot posledek turških vpadov / posledek teh poizvedovanj naj se zapiše / posledek tega pogovora je bil, da se je moral vrniti domov ∙ zastar. prišel je do posledka, da ravna prav sklepa, zaključka
  13.      poslédica  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja: predvideti posledice; to dejanje bo imelo hude, neprijetne posledice; kajenje bo imelo zanj nepopravljive posledice; bal se je vseh posledic / odstraniti posledice potresa; krediti bi omilili posledice poplav; čutiti posledice vojne / dolgotrajna lakota lahko pusti posledice na človeku / bolezen je posledica nehigieničnih razmer / ni pomislil na posledice, ki bi lahko nastale / prometne nesreče s težkimi, trajnimi posledicami / ekspr. naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel // rezultat, dosežek: šolska reforma je imela dobre in slabe posledice / delitev dela in rast tehnike sta imela za posledico razvoj rokodelstva ● publ. izvajati posledice zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov; pisar., redko v izogib posledicam da se izogneno posledicam
  14.      poslédičen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posledico: posledična zveza med pisateljevim življenjem in njegovim delom / gre za posledično dejanje ♦ lingv. posledični odvisnik odvisni stavek, ki izraža posledico dejanja nadrednega stavka; posledični veznik
  15.      poslédičnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost posledičnega: posledičnost pojavov; nespremenljiva posledičnost življenja / ne poznamo vseh posledičnosti vzrokov
  16.      poslédnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž. zadnji: ustavili so se pri poslednji hiši, steni / poslednji dan leta; poslednji teden življenja / to je moj poslednji izpit / prišel je poslednji na vrsto / poslednji opomin pred tožbo / dal mu je poslednji denar / poslednji sončni žarki / to je bilo njegovo poslednje upanje // vznes. bistven, najgloblji: iskati poslednji smisel vsega / iztrgati stvarem poslednjo skrivnost ● ekspr. boril se je do poslednjega diha, do poslednje kaplje krvi do konca življenja, do smrti; ekspr. poslednji mohikanec zadnji predstavnik kake izginjajoče, propadajoče skupine; ekspr. to je moj poslednji opomin nič več te ne bom opominjal, posledice pa boš nosil sam; ekspr. med modelarji on nikakor ni poslednji je dober, priznan modelar; ekspr. s poslednjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko; knjiž. pospremili so ga na poslednjo pot šli so za njegovim pogrebom; ekspr. izpolnili so mu njegovo poslednjo voljo, željo voljo, željo pred smrtjo; ekspr. to je občutil s poslednjim vlaknom telesa zelo je občutilrel. poslednje reči smrt, sodba, pogubljenje, zveličanje; poslednja sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; sam.: poslednji iz tega rodu; dati poslednje od sebe; bibl. prvi bodo poslednji in poslednji bodo prvi
  17.      poslédnjič  prisl. (ẹ̑) knjiž. zadnjič, zadnjikrat: jutri se sestaneva poslednjič / v medmetni rabi in poslednjič, kaj bi se jokala, saj bom čez mesec dni nazaj nazadnje
  18.      poslédnjikrat  prisl. (ẹ̑) knjiž. zadnjič, zadnjikrat: danes sem poslednjikrat pri vas
  19.      posléj  in poslèj prisl. (ẹ̑; ) knjiž. 1. odzdaj: poslej bom ravnal, kakor bo meni prav 2. od takrat: poslej ga notranji nemir ni več zapustil
  20.      posléjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) knjiž. poznejši, kasnejši: poslejšnji dogodki so vplivali na njegovo odločitev
  21.      poslíkanje  -a s () glagolnik od poslikati: slikar je napravil osnutek za poslikanje stropa
  22.      poslikávanje  -a s () glagolnik od poslikavati: končati poslikavanje cerkve
  23.      poslonéti  -ím dov. (ẹ́ í) krajši čas sloneti: poslonel je na ograji in gledal valove / za trenutek je poslonela ob oknu
  24.      poslópje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom večja stavba, zgradba gospodarskega ali družbenega pomena: graditi, popravljati poslopje gimnazije; leseno, kamnito, pritlično poslopje; ustanova se je preselila v novo poslopje; postajno, stanovanjsko poslopje; opuščeno poslopje tovarne sladkorja / gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, hiša pa je ostala
  25.      posloválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poslovanje: poslovalni čas / poslovalni predpisi

   31.301 31.326 31.351 31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA