Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (31.401-31.425)



  1.      pòsezónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na čas po sezoni: posezonska razprodaja čevljev; znižanje cen je že posezonsko / prireditve v posezonskem času; posezonski meseci
  2.      poséžek  -žka m (ẹ̑) redko poseg: uspešen posežek v boj
  3.      posílen  -lna -o prid. () zastar. prisilen: posilna prodaja; še dopustna posilna sredstva / posilni jopič // ukazan, prisiljen: posilno učenje tujega jezika
  4.      posíliznánstven  -a -o prid. (-) ekspr. ki je le navidez znanstven: posiliznanstvena ocena
  5.      posíljenka  -e ž () ekspr. posiljena ženska: na jasi so našli mrtvo posiljenko
  6.      posiljeválec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor posili žensko: kaznovati posiljevalca; posiljevalci in morilci
  7.      posiljevánje  -a s () glagolnik od posiljevati: posiljevanje mladoletnic / posiljevanje poslušalcev s ponavljanjem programa / posiljevanje zgodovinskih dejstev
  8.      posiljeváti  -újem nedov.) 1. spolno občevati z žensko proti njeni volji, na silo: videl je, kako so jo mučili in posiljevali / ropali so, posiljevali in morili 2. ekspr. siliti h kakemu dejanju sploh: če hočeš, jej, posiljevali te ne bomo / dve uri ga je posiljevala, naj sprejme to vlogo silila, pregovarjala / ves čas so nas posiljevali s hrano; posiljevala se je s solzami // z oslabljenim pomenom izraža prisilno dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej jo je posiljeval jok, smeh; posiljujejo jih grenki občutki / dolgo jo je posiljeval s svojo prisotnostjo / na prvem zmenku ga je posiljevala s svojo prijateljico mu je govorila, pripovedovala o svoji prijateljici 3. ekspr. delati kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: dejstev nikoli ne posiljuje / letopisci so včasih posiljevali zgodovino
  9.      posinjélost  -i ž (ẹ́) knjiž. pomodrelost: posinjelost prstov
  10.      posinjéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati moder, sinji: obraz je posinjel od besa, kašlja; ustnice so mu posinjele od mraza; posinjeti v obraz posinjèl in posinjél -éla -o: posinjeli prsti; mrzle, posinjele ustnice
  11.      posinóvljenec  -nca m (ọ̑) kdor je posinovljen: vse premoženje je podedoval pokojnikov posinovljenec
  12.      posinóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od posinoviti: odločila sta se za posinovljenje otroka brez staršev
  13.      posípanec  -nca m () gastr. mešanica moke, orehov, sladkorja, ki se potresa na testo: pripraviti posipanec // pecivo iz kvašenega razvaljanega testa, potresenega s tako mešanico: speči posipanec
  14.      posípanje  -a s () glagolnik od posipati: posipanje cest / posipanje zemlje
  15.      posípen  -pna -o prid. () ki je za posipanje: navozili so veliko posipnega peska; posipno sredstvo
  16.      posírjen  -a -o prid. () nar. gorenjsko, v zvezi posirjeno mleko kislo mleko: latvica posirjenega mleka
  17.      posivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva / nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz 2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo posivèl in posivél -éla -o: na sencih posiveli lasje; njegov obraz je bil posivel, oči kalne; moški s posivelo brado
  18.      poskakovánje  -a s () glagolnik od poskakovati: poskakovanje ga je ogrelo / od poskakovanja avtomobila in hrupa jo je bolela glava
  19.      poskôčen  tudi poskóčen -čna -o prid., poskôčnejši tudi poskóčnejši (ó ō; ọ̑) ki se lahkotno, živahno giblje, premika: poskočen človek; rad bi bil vesel in poskočen / poskočni konji; ekspr. rad ima poskočna vozila hitra / pridružil se je poskočnemu kólu / poskočen korak // ki povzroča, spodbuja lahkotno, živahno gibanje, premikanje: poskočen napev; igrali so poskočne polke / poskočna godba poskôčni tudi poskóčni -a -o sam.: zaigrali so nekaj poskočnih; poslušati kaj poskočnega
  20.      poskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste / ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni 2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek ● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov poskrbljèn -êna -o v povedni rabi: za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno
  21.      poskúsen  tudi poizkúsen -sna -o prid. () nanašajoč se na poskus: poskusna uporaba škropiva; poskusno obratovanje, snemanje / poskusni odtis; pilot za poskusne polete / poskusni laboratorij / poskusni snopič slovarja; poskusna serija skokov ♦ agr. poskusno polje polje, na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; ekon. poskusna bilanca seštevek debetnih in kreditnih postavk posameznih kontov za ugotovitev pravilnosti knjiženja; med. poskusna žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; voj. poskusna mobilizacija poskúsno tudi poizkúsno prisl.: tovarna je začela poskusno obratovati
  22.      poskúšanje  tudi poizkúšanje -a s (ú) glagolnik od poskušati: za poskušanje je že prepozno / v tem je veliko tipanja in poskušanja
  23.      poskuševálec  tudi poizkuševálec -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor kaj poskuša: veliko poskuševalcev je hotelo iznajti tak stroj / slovenski naturalistični poskuševalec // pokuševalec, degustator: poskuševalec vina
  24.      poskuševálen  tudi poizkuševálen -lna -o prid. () zastar. poskusen: urediti poskuševalni nasad
  25.      poskuševalíšče  tudi poizkuševalíšče -a s (í) kraj, prostor za poskusno uvajanje novih načinov, metod: na poskuševališču so posejali novo vrsto pšenice

   31.276 31.301 31.326 31.351 31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA