Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (31.301-31.325)



  1.      portréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na portret: portretne značilnosti / portretna podobnost / portretni slikar / portretna fotografija
  2.      portretíranec  -nca m () kdor je portretiran: slikar in njegov portretiranec
  3.      portretíranje  -a s () glagolnik od portretirati: med portretiranjem se rad pogovarja / ukvarjala se je s portretiranjem / za pisatelja je značilno duhovito portretiranje sodobnikov
  4.      portretíranka  -e ž () ženska oblika od portretiranec: obraz portretiranke
  5.      portretírati  -am nedov. in dov. () delati portret: portretirati znanega igralca; dal se je portretirati / ta slikar dobro portretira / ekspr. v romanu je portretiral nekaj zanimivih značajev portretíran -a -o: bila je velikokrat portretirana
  6.      portretíst  -a m () kdor portretira: znan portretist; portretist ugledne družine; portretist in portretiranec / razstava predstavlja slikarja kot odličnega portretista
  7.      porumenélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost porumenelega: porumenelost listja / zaprašenost in porumenelost papirja
  8.      porumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
  9.      porumenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. rumeneti: gozd že porumeneva
  10.      porumeníti  -ím dov., poruménil ( í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino
  11.      porúšen  -šna -o prid. (ú ū) ki se da porušiti: ta utrdba je porušna ♦ teh. porušna preiskava preiskava, s katero se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušna obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
  12.      porúšenje  -a s (ū) glagolnik od porušiti: porušenje hiše, mesta / porušenje naravnega ravnovesja
  13.      porušítev  -tve ž () glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča
  14.      porušítven  -a -o prid. () nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti ♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
  15.      posáden  -dna -o prid. () zastar. garnizijski: posadna enota ◊ jur. posadna izjava soglasje za vpis sprememb, navadno lastništva, v zemljiško knjigo
  16.      posadítev  -tve ž () glagolnik od posaditi: posaditev drevja
  17.      posádkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na posadka 3: posadkovna skupina tanka ♦ voj. posadkovna enota enota, izurjena za zasedbo bunkerjev, utrjenih mest ali za njihovo obrambo
  18.      posámen  -mna -o prid. () zastar. posamezen: slišati je bilo posamne glasove
  19.      posámez  prisl. () knjiž. posamič: kozorogi se pasejo ponavadi v čredi, redko posamez / kliči vsakega posamez posebej, zase
  20.      posámezen  -zna -o prid. () mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posameznikimeteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno
  21.      posámeznica  -e ž () ženska oblika od posameznik: posamezniki in posameznice / prvenstvo, tekmovanje posameznic
  22.      posámeznik  -a m () vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posameznik tega ne zmore; le malokateri posameznik ga posluša; poznati delo, življenje posameznika; posameznik in družba / vsak posameznik je zanimiv / naloge, ki jih opravljajo posamezniki; delati, govoriti s posamezniki; genialni posamezniki ♦ šport. med posamezniki vodi naš najboljši atlet
  23.      posámeznikov  -a -o () pridevnik od posameznik: posameznikovo delo, obnašanje; to je družbeno in posameznikovo zlo
  24.      posámeznost  -i ž () 1. kar je mišljeno, obravnavano izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: predstavil jim je posameznosti in celoto / predstava je nova in živa v vseh posameznostih 2. lastnost, značilnost posameznega: človekova posameznost; posameznost stvari
  25.      posámičen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na posameznika: posamična in kolektivna pooblastila ♦ agr. posamično kmetijsko gospodarstvo individualno kmetijsko gospodarstvo; ped. posamični pouk individualni pouk 2. posamezen: rastlina s posamičnimi cveti / rad opazuje posamične oblake / meje posamičnih znanstvenih disciplin posámično prisl.: posamično obešena kolesa; zasliševali so jih posamično in v skupinah

   31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351 31.376 31.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA