Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (31.251-31.275) 
- poredíti -ím dov., tudi porédi; porédil; porejèn (ȋ í) krajši čas rediti: pred prodajo porediti prašiče, vole // ekspr. (nekoliko) zrediti: kar dobro ga je poredila; po bolezni se je spet poredil ♪
- porédkem in po rédkem prisl. (ẹ̑) redko poredko: pisma so prihajala poredkem ♪
- porédko prisl. (ẹ̄) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: njega poredko najdem doma; v teh krajih zelo poredko sneži / pri njem so se bolj poredko srečavali ♪
- porédkoma prisl. (ẹ̑) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma ♪
- porédnež -a m (ẹ̑) poreden človek, zlasti otrok: porednež ji je vrgel kepo za vrat / mati je oštela malega poredneža / ekspr. vrabček porednež / kot nagovor te bomo že ugnali, porednež ♪
- porédnica -e ž (ẹ̑) poredna ženska: porednica se je veselo zasmejala; kako naj ukrotimo to porednico / kot nagovor kaj pa si spet naredila, porednica poredna ♪
- porédnost -i ž (ẹ́) lastnost porednega človeka: jezila jo je otrokova porednost / iz porednosti je to naredil / ekspr. sama porednost te je zelo si poreden // nav. mn. poredno dejanje: naveličal sem se tvojih porednosti; to so le otroške porednosti ∙ star. o njem ni nikoli slišala kakšne porednosti česa slabega ♪
- pòreformacíjski -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po reformaciji: poreformacijski boji / poreformacijska doba ♪
- porèk -éka m (ȅ ẹ́) lingv. drugi del (stavčne) periode: prorek in porek ♪
- porêklo -a s (é) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev 2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših ♪
- póren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poro: porna velikost ♦ teh. porni volumen vsota prostornin vseh por v snovi ♪
- porepkáti -ám tudi porépkati -am tudi porêpkati -am dov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ) ekspr. pomahati z repom: pes je porepkal in pritekel k njemu ♪
- pòrevolucíjski -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po revoluciji: porevolucijske razmere / porevolucijska književnost / porevolucijska doba ♪
- porézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti ♪
- porezgetávati -am [tudi rǝz] nedov. (ȃ) v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva ♪
- porezílnik -a m (ȋ) vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik ♪
- porfíren -rna -o (ȋ) pridevnik od porfir: porfirna vaza ♪
- poriválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za porivanje: porivalne naprave ♪
- porívanje -a s (í) glagolnik od porivati: porivanje avtomobila jih je utrudilo ♪
- porjavéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo ♪
- poróbek -bka m (ọ̑) zastar. štor, parobek: sesti na porobek ♪
- poróbje -a s (ọ̑) svet ob robu: med vasjo in gozdom je bilo veliko porobje / ustavili smo se na porobju gozda, senožeti obrobju / porobje gor rob ♪
- poróčanje -a s (ọ́) glagolnik od poročati1: njegovo poročanje ni objektivno; kronistično, napačno poročanje / prihajati na poročanje ♪
- poróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroko: nevestina poročna priča / začel se je poročni obred / poročni šopek; bela poročna obleka / dobila je bogato poročno darilo / poročno potovanje potovanje novoporočencev / poročni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni prstan; poročna matična knjiga ∙ poročna noč prva noč po poroki; poročna postelja postelja novoporočencev ♪
- poročênec -nca m (é) nav. ekspr. poročen moški: ima razmerje z nekim poročencem // nav. dv. in mn. kdor je poročen: poročenca iščeta stanovanje; napisal je pesem na čast novima poročencema ♪
31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351