Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (31.251-31.275)



  1.      poredíti  -ím dov., tudi porédi; porédil; porejèn ( í) krajši čas rediti: pred prodajo porediti prašiče, vole // ekspr. (nekoliko) zrediti: kar dobro ga je poredila; po bolezni se je spet poredil
  2.      porédkem  in po rédkem prisl. (ẹ̑) redko poredko: pisma so prihajala poredkem
  3.      porédko  prisl. (ẹ̄) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: njega poredko najdem doma; v teh krajih zelo poredko sneži / pri njem so se bolj poredko srečavali
  4.      porédkoma  prisl. (ẹ̑) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma
  5.      porédnež  -a m (ẹ̑) poreden človek, zlasti otrok: porednež ji je vrgel kepo za vrat / mati je oštela malega poredneža / ekspr. vrabček porednež / kot nagovor te bomo že ugnali, porednež
  6.      porédnica  -e ž (ẹ̑) poredna ženska: porednica se je veselo zasmejala; kako naj ukrotimo to porednico / kot nagovor kaj pa si spet naredila, porednica poredna
  7.      porédnost  -i ž (ẹ́) lastnost porednega človeka: jezila jo je otrokova porednost / iz porednosti je to naredil / ekspr. sama porednost te je zelo si poreden // nav. mn. poredno dejanje: naveličal sem se tvojih porednosti; to so le otroške porednosti ∙ star. o njem ni nikoli slišala kakšne porednosti česa slabega
  8.      pòreformacíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po reformaciji: poreformacijski boji / poreformacijska doba
  9.      porèk  -éka m ( ẹ́) lingv. drugi del (stavčne) periode: prorek in porek
  10.      porêklo  -a s (é) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev 2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših
  11.      póren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poro: porna velikost ♦ teh. porni volumen vsota prostornin vseh por v snovi
  12.      porepkáti  -ám tudi porépkati -am tudi porêpkati -am dov.; ẹ̑; ) ekspr. pomahati z repom: pes je porepkal in pritekel k njemu
  13.      pòrevolucíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po revoluciji: porevolucijske razmere / porevolucijska književnost / porevolucijska doba
  14.      porézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti
  15.      porezgetávati  -am [tudi rǝz] nedov. () v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva
  16.      porezílnik  -a m () vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik
  17.      porfíren  -rna -o () pridevnik od porfir: porfirna vaza
  18.      poriválen  -lna -o prid. () ki je za porivanje: porivalne naprave
  19.      porívanje  -a s (í) glagolnik od porivati: porivanje avtomobila jih je utrudilo
  20.      porjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo
  21.      poróbek  -bka m (ọ̑) zastar. štor, parobek: sesti na porobek
  22.      poróbje  -a s (ọ̑) svet ob robu: med vasjo in gozdom je bilo veliko porobje / ustavili smo se na porobju gozda, senožeti obrobju / porobje gor rob
  23.      poróčanje  -a s (ọ́) glagolnik od poročati1: njegovo poročanje ni objektivno; kronistično, napačno poročanje / prihajati na poročanje
  24.      poróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroko: nevestina poročna priča / začel se je poročni obred / poročni šopek; bela poročna obleka / dobila je bogato poročno darilo / poročno potovanje potovanje novoporočencev / poročni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni prstan; poročna matična knjiga ∙ poročna noč prva noč po poroki; poročna postelja postelja novoporočencev
  25.      poročênec  -nca m (é) nav. ekspr. poročen moški: ima razmerje z nekim poročencem // nav. dv. in mn. kdor je poročen: poročenca iščeta stanovanje; napisal je pesem na čast novima poročencema

   31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA