Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (31.226-31.250)



  1.      porázen  -zna -o prid. (á ā) ekspr. zelo neugoden, negativen: ni se zavedal poraznega vpliva svojih besed; ta podatek, zaključek je porazen; posledice so bile porazne / narediti porazen vtis / jezik in stil sta v tem delu porazna zelo slaba, nekvalitetna; porazno higiensko stanje v zdravstveni ustanovi zelo slabo, neprimerno // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, močni obliki: spoznali jih boste po porazni bledici na licih; razlika med njima je porazna zelo velika; doživel je porazno razočaranje hudo porázno prisl.: novica je nanje delovala, vplivala porazno; porazno slaba udeležba
  2.      porazgovoríti se  -ím se dov., porazgovóril se; nam. porazgovôrit se in porazgovorít se ( í) pogovoriti se: o tem bi se rad porazgovoril s teboj; preden se odločiš, se porazgovori z njo / pri kosilu se bomo nekoliko porazgovorili
  3.      porazgúbljati se  -am se nedov. (ú) nav. ekspr. 1. odhajati, razhajati se, navadno neopazno: proti jutru so se gostje porazgubljali / vsi so se počasi porazgubljali iz sobe // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati manj viden: steza se porazgublja v visoki travi / koraki se porazgubljajo v noč 2. približevati se koncu obstajanja: ko je sonce vzhajalo, se je megla porazgubljala / stare navade se porazgubljajo
  4.      porazíti se  -ídem se dov., porazšèl se porazšlà se porazšlò se tudi porazšló se (í) nav. ekspr. drug za drugim oditi: ljudje so se porazšli
  5.      porazmestíti  -ím tudi porazméstiti -im dov., porazmésti; porazméstil; porazmeščèn tudi porazméščen ( í; ẹ̄ ẹ̑) nav. ekspr. drugega za drugim razmestiti: porazmestiti pohištvo; gostje so se porazmestili v hotelu / porazmestiti delavce po delovišču razmestiti
  6.      porazobésiti  -im dov., porazobéšen (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. drugega za drugim razobesiti: slike so že porazobesili po galeriji / porazobesiti plenice obesiti
  7.      porazuméti se  -úmem se stil. -uméjem se dov., tudi porazúmel se; porazúmljen (ẹ́ , ẹ̑) zastar. sporazumeti se, dogovoriti se: čas je, da se porazumemo / z vsemi se je lahko porazumela
  8.      porazvedríti  -ím dov., porazvédril; porazvedrèn ( í) ekspr. nekoliko razvedriti: z darilom je želela bolnico porazvedriti; povabil je prijatelje, da bi se skupaj porazvedrili
  9.      poráženec  -nca m () nav. ekspr. kdor je premagan: zmagovalci in poraženci / življenjski poraženec
  10.      poráženka  -e ž () ženska oblika od poraženec: najprej so igrale poraženke
  11.      poráženost  -i ž () nav. ekspr. stanje, značilnost premaganega: poraženost je težko prenašal / poraženost malomeščanstva
  12.      porcelán  -a m () loščena žgana glina najboljše vrste: kip, krožnik iz porcelana // izdelek iz take gline: ima veliko porcelana; omara za porcelan; bila je krhka in nežna kot porcelan / ročno poslikan kitajski porcelan ◊ teh. elektrotehnični porcelan ki se uporablja v elektrotehniki
  13.      porcelánast  -a -o prid. () ki je iz porcelana: porcelanast krožnik; porcelanasta posoda / velika porcelanasta pipa // podoben porcelanu: porcelanaste hišice morskih polžev / knjiž., ekspr. ženska s porcelanasto kožo zelo belo, gladko
  14.      porcelánka  -e ž () knjiž. porcelanasta pipa: kaditi iz dolge porcelanke ◊ petr. porcelanka kaolin; zool. pisana porcelanka morski polž z lisasto porcelanasto hišico, Cypraea tigris
  15.      porcelánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na porcelan: porcelanska masa / porcelanska industrija / pridobivanje porcelanske gline 2. porcelanast: porcelanski krožnik; krhka porcelanska skodelica
  16.      pordečéti  -ím dov., pordéči in pordêči (ẹ́ í) postati rdeč: listje je že pordečelo; obraz mi na soncu hitro pordeči pordečèl in pordečél -éla -o: pordečela koža
  17.      pordečíti  -ím dov., pordéči in pordêči; pordéčil ( í) narediti kaj rdeče: kri mu je pordečila obvezo; pordečiti si lica pordečèn -êna -o: pordečene ustnice
  18.      pordéti  -ím dov., pordì (ẹ́ í) postati rdeč: cvet, jabolko pordi / sneg je pordel od krvi / pordel je in umolknil zardel pordèl in pordél -éla -o: pordelo večerno nebo; od joka pordele oči
  19.      pordévati  -am nedov. (ẹ́) postajati rdeč: češmin je že pordeval / prebledeval je in pordeval zardeval
  20.      porébrnica  tudi porêbrnica -e ž (ẹ̑; ) anat. mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj: popljučnica in porebrnica
  21.      porêči  -rêčem dov., porêci porecíte; porékel porêkla (é) izraziti misli, stališča z besedami: jutri pojdem k njemu in mu porečem, naj se vrne; ali si pomislil, kaj porečejo ljudje; umolknila je in čakala, kaj porečejo drugi / redko gotovo bo kdo porekel, zakaj nismo storili drugače rekel
  22.      poréčje  -a s (ẹ̑) geogr. ozemlje, s katerega odteka voda v isto reko: porečje Save
  23.      poréčnik  -a m (ẹ̑) bot. vodna ali močvirska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Alisma
  24.      porédek  -dka -o prid. (ẹ́) redek: krči, napadi so bili vse bolj poredki / domačini so v tem hotelu poredki gostje / ta bolezen je pri nas precej poredka
  25.      poréden  -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajivzastar. poreden človek hudoben, slab porédno prisl.: poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati

   31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA