Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (31.076-31.100)



  1.      poobésiti  -im dov., poobéšen (ẹ́ ẹ̑) drugega za drugim obesiti: poobesiti koruzne storže / poobesiti upornike
  2.      pooblačítev  -tve ž () glagolnik od pooblačiti se: pooblačitev neba na zahodu / vremenoslovci napovedujejo pooblačitve
  3.      pooblačíti se  -ím se dov., poobláčil se ( í) 1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo 2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil ∙ ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo pooblačèn -êna -o: pooblačeno nebo; s sodišča je odšel pooblačen
  4.      pooblastílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pooblastilo: pooblastilna pogodba / pooblastilni odnos
  5.      pooblastítelj  -a m () kdor koga pooblasti: odvetnik in njegov pooblastitelj
  6.      pooblastítev  -tve ž () glagolnik od pooblastiti: za pooblastitev ni zadržkov; postopek pooblastitve / redko dobiti pooblastitev od koga pooblastilo
  7.      pooblaščênec  -nca m (é) kdor je pooblaščen: pooblaščenec za sklenitev pogodbe ♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje
  8.      pooblaščênka  -e ž (é) ženska oblika od pooblaščenec
  9.      poodmévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih odmevati: v veži je nalahko poodmeval ropot vrat
  10.      pooglenéti  -ím dov. (ẹ́ í) (na površini) spremeniti se v oglje: tramovi so poogleneli pooglenèl in pooglenél -éla -o: pooglenela skorja
  11.      pooglenítev  -tve ž () glagolnik od poogleneti: pooglenitev lesa; proces pooglenitve
  12.      poonegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: čeprav je star, pri hiši marsikaj poonegavi; nejevoljno je poonegavil, da ne more rekel, povedal
  13.      pòoperacíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po operaciji: pooperacijski potek bolezni; pooperacijsko zdravljenje
  14.      poosebítev  -tve ž () glagolnik od poosebiti: poosebitev smrti / ona je poosebitev ženskega ideala / kralj je veljal za poosebitev božanstva na zemlji ♦ lit. poosebitev in druge metafore
  15.      poosébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: človek je poosebil vse neznane mu sile v naravi; poosebiti smrt 2. ekspr. narediti, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: pisatelj je v svojem junaku poosebil narodno zavest primorskega človeka // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: on je poosebil revolucionarje tistega časa poosébljen -a -o: on je poosebljen mir; ta svet je bil poosebljen v glavnem junaku romana; dekle je bilo poosebljena ljubkost, poštenost, prizadevnost; v zgodbi nastopa poosebljena smrt; lisica je v basnih poosebljena zvijača in prekanjenost
  16.      poosébljati  -am nedov. (ẹ́) 1. prikazovati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: poosebljati stvari 2. ekspr. delati, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ljudstvo je v tem legendarnem junaku poosebljalo svojo željo po svobodi // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ta junak pooseblja revolucionarni boj; on pooseblja poseben tip iz ameriškega življenja / to gibanje je poosebljala napredna stranka
  17.      poosébljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od poosebiti: poosebljenje sonca, zvezd / osebe v črtici so samo poosebljenje lepote in hrepenenja ♦ lit. poosebljenje in druge metafore
  18.      poosébljenost  -i ž (ẹ̑) poosebljenje, poosebitev: on je poosebljenost nemškega duha tiste dobe
  19.      poostrítev  -tve ž () glagolnik od poostriti: poostritev predpisov / poostritev boja / poostritev ekonomskega vprašanja
  20.      popáčenec  -nca m () star. iznakaženec: obraz popačenca je bil čisto izmaličen ∙ star. moralni popačenec pokvarjenec, izprijenec
  21.      popáčenje  -a s () glagolnik od popačiti: popačenje volilnih rezultatov je razburilo ljudi; popačenje resnice / popačenje pokrajine z neprimernimi stavbami ◊ elektr. nezaželena sprememba signala, ki se pojavi med dvema točkama prenosnega sistema
  22.      popáčenka  -e ž () lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika: v govoru uporablja mnogo nemških popačenk; izposojenke in popačenke
  23.      popáčenost  -i ž () lastnost, značilnost popačenega: smejal se je svoji popačenosti v ogledalu / ekspr. popačenost jezika, besed / star. z operacijo popraviti popačenost njegovega obraza iznakaženost / star. moralna popačenost pokvarjenost, izprijenost
  24.      popádek  -dka m () nav. mn. boleče krčenje maternice, navadno ob porodu: dobiti, imeti popadke; močni, naravni popadki / porodni, poporodni popadki; pren., ekspr. to so zadnji moralni, politični, sentimentalni popadki tega človeka ∙ ekspr. kakšne neumne popadke pa spet imaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
  25.      popadljívec  -vca m () ekspr. kdor (rad) grize, napada z zobmi: nekatere živali so pravi popadljivci

   30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA