Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.851-30.875)



  1.      poméšati  tudi pomešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. krajši čas mešati: pomešati polento; pomešati s kuhalnico, žlico / pomešati z roko po kupu fižola, pesku 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: pomešati vino z vodo; dim se je pomešal z meglo / za kokoši je pomešala koruzo s pšenico // dati, postaviti skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: pomešala je svoje in njegove knjige; koze so se pomešale med ovce / pomešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve 3. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: na izpitu je pomešal vse datume in kraje / pomešal je njegovo ime z imenom drugega znanca // uporabiti v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: v pogovoru je pomešal poljščino in češčino; nemške besede so se mu pomešale med slovenske ● ekspr. pomešal se je med zbrane ljudi in vzklikal dogovorjena gesla šel je, skril se je poméšati se tudi pomešáti se pojaviti se skupaj, istočasno: v njegovem pogledu sta se pomešala hudomušnost in naklonjenost do nje / njihovi glasovi so se pomešali // dobiti značilnosti drug drugega: na tem področju sta se pomešali dve narečji ∙ priseljenci so se krvno pomešali z domačini so postali krvni sorodniki poméšan -a -o: govoril je s hrvaškimi besedami pomešan jezik; rasno pomešani ljudje; to so pojmi, ki so med seboj čisto pomešani
  2.      pomešávati  -am nedov. () večkrat mešati: pomešavati vročo kavo / pomešavati imena pomešávati se knjiž. biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: med veseli smeh in kramljanje se je pomešavalo ihtenje
  3.      pomeščániti  -im dov.) prilagoditi meščanskemu načinu življenja in mišljenja: ženo je skušal pomeščaniti; v mestu se je hitro pomeščanila / pomeščaniti svoje navade pomeščánjen -a -o: pomeščanjen kmečki fant; pomeščanjena družba
  4.      pomeščánjenec  -nca m () ekspr. kdor se pomeščani: meščani in pomeščanjenci
  5.      pomeščánjenje  -a s () glagolnik od pomeščaniti: pomeščanjenje priseljencev
  6.      poméščik  -a m (ẹ̑) v carski Rusiji plemiški veleposestnik: pomeščiki in bojarji
  7.      pometáč  -a m (á) delavec, ki pometa: preživlja se kot pometač / cestni pometač
  8.      pometáčica  -e ž (á) delavka, ki pometa: dela kot pometačica; pometači in pometačice
  9.      pometáčka  -e ž () redko pometačica, pometalka: več let je bila za pometačko
  10.      pometálka  -e [k] ž () delavka, ki pometa: vsako jutro srečuje na cesti pometalke
  11.      pométanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od pometati: pometanje ceste, kuhinje; čiščenje in pometanje / pometanje smeti
  12.      pométarica  -e ž (ẹ̑) ekspr. pometačica, pometalka: preživljala se je kot pometarica
  13.      pometáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pometače: pometaška obleka / pometaško delo
  14.      pométati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. čistiti z metlo, omelom: pometati dvorišče, sobo, stopnice; pometati in pomivati tla / pometati z metlo; pren., ekspr. burja pometa ceste // s pometanjem odstranjevati: pometati črepinje, ogorke 2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: krilo ji pometa po tleh / lasje so ji pometali po hrbtu opletaliekspr. mislijo si, da lahko z njim pometajo delajo, počenjajo, kar hočejo; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
  15.      pometáti  -méčem dov., pomêči pomečíte; pomêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odvečno blago so pometali z ladje; pometati prazne škatle stran / ekspr. razgrajače so pometali iz gostilne // s svojim delovanjem spraviti z določenega mesta: burja in nevihte pomečejo sadeže z drevja; valovi so jih pometali v morje 2. drugega za drugim vreči: bil je tako močen, da je pometal vse nasprotnike ● ekspr. neaktivne člane so pometali iz organizacije izključili; star. z naglico je pometal obleko s sebe se je slekel; ekspr. pometati iz slovarja tujke ne jih upoštevati; pog. na izpitih jih veliko pomeče negativno oceni
  16.      pometávati  -am nedov. () nar. 1. vzhodno kotiti: psica, svinja pometava 2. v zvezi pometavati krompir pri sajenju metati, polagati krompir v jamice: otroci so ji pometavali krompir
  17.      pométi  -mánem dov., nam. pomét in pomèt (ẹ́ á) 1. premakniti prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritisniti: pometi roko ob roko; od veselja si pometi roke / pometi si oči // premakniti prste, dlan sem in tja in pri tem pritisniti, da se kaj med njimi zmečka, stisne: pometi šop sena / pometi ajdo na dlani 2. z metjem odstraniti: pometi krmežlje iz oči / ekspr. pometi si spanec iz oči
  18.      pomevljáti  -ám dov.) 1. krajši čas mevljati: v zadregi je malo pomevljal in takoj odšel / pomevljal je z ustnicami, spregovoril pa ni / z mize je pobral drobtino kruha, jo dal v usta in pomevljal zgrizel 2. ekspr. zamrmrati, zamomljati: nekaj je pomevljal, a ga ni nihče razumel
  19.      pomezgáti  -ám dov.) ekspr. pohoditi, pomendrati: divjad mu je pomezgala vso pšenico
  20.      pomežíkati  -am [mǝž in mež] dov. () krajši čas mežikati: pomežikal je, nato pa spregovoril / sin je pomenljivo pomežikal očetu; ko je šel mimo nje, ji je pomežikal
  21.      pomežikávanje  -a [mǝž in mež] s () glagolnik od pomežikavati: pomežikavanje zaradi močne svetlobe / pozdravila sta se s pomežikavanjem / pomežikavanje zvezd na nebu
  22.      pomežikávati  -am [mǝž in mež] nedov. () pomežikovati: bolele so ga oči, zato je pomežikaval / pomežikaval je svoji sosedi / zvezde so pomežikavale na nebu
  23.      pomežíkniti  -em [mǝž in mež] dov.) 1. zapreti in odpreti oči: nagrbančil je čelo, pomežiknil, nato pa spregovoril / pomežikniti z očmi; pren., ekspr. sonce je pomežiknilo izza oblakov 2. z zaprtjem in odprtjem oči, zlasti enega očesa, izraziti kaj, opozoriti na kaj: pomenljivo mu je pomežiknil; skrivaj sta si pomežiknila in se nato zasmejala / pomežiknil je očetu, naj jo še naprej izprašuje; pren. šofer je z žarometi pomežiknil pešcu 3. ekspr. prižgati se in ugasniti; utripniti: svetilnik je spet pomežiknil po točno določenem času
  24.      pomežikovánje  -a [mǝž in mež] s () glagolnik od pomežikovati: motilo jo je njegovo nervozno pomežikovanje / s pomežikovanjem so ga hoteli opozoriti na šalo / opazoval je pomežikovanje luči v dolini
  25.      pomežikováti  -újem [mǝž in mež] nedov.) 1. zapirati in odpirati oči: od močne svetlobe je kar pomežikoval 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: pomežikoval ji je in se ji smehljal; ženske so si pomenljivo pomežikovale / pomežikuje na pijačo, ki je na mizi 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: semafor je enakomerno pomežikoval // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: zvezde pomežikujejo z jasnega neba pomežikujóč -a -e: pomežikujoč je zatrjeval, da pri stvari ni sodeloval

   30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA