Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.801-30.825)



  1.      pomáganje  -a s (á) glagolnik od pomagati: pomaganje pri učenju / zaradi pomaganja revnim se je odpovedal lastnemu udobju
  2.      pomagánje  -a s () star., v zvezi na pomaganje na pomoč: klicati, vpiti na pomaganje; slišal je njen klic na pomaganje; prim. napomaganje
  3.      pomajeváti  -újem nedov.) v presledkih majati: veter je pomajeval veje / pomajevati z glavo; široko je stopal in se pomajeval v plečih
  4.      pomaknítev  -tve ž () glagolnik od pomakniti: pomaknitev ure nazaj
  5.      pomálem  in po málem prisl. (ā) 1. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah, stopnjah: hrane mu daje pomalem; pomalem dežuje že ves teden; zmeraj se pomalem jezi; pomalem nalagati na ogenj / ves čas me pomalem zebe // malo, nekoliko: pomalem mu je podoben; steza je pomalem uhojena / v mladosti sem bil tudi jaz pomalem tak 2. počasi: pritisk pomalem popušča; pomalem se te začenjam bati; pomalem se je nebo zmračilo ● ekspr. pohištvo je pomalem vredno milijon dinarjev najmanj milijon dinarjev; star. kako vam gre? Hvala, bo že pomalem bo že (kako), še kar málo pomálem in málo po málem ekspr.: malo pomalem srka kavo; malo pomalem je začelo deževati / malo pomalem se je le dal omečiti; prim. mali
  6.      pomalomeščániti  -im dov.) slabš. prilagoditi malomeščanskemu načinu življenja in mišljenja: ta družba ga je pomalomeščanila; nekdaj tako načelen človek, pa se je čisto pomalomeščanil pomalomeščánjen -a -o: živeti v pomalomeščanjenem okolju
  7.      pománjkanje  -a s () stanje, za katero je značilna odsotnost zadostne količine materialnih dobrin: v hiši je bilo pomanjkanje; trpeti pomanjkanje; pomanjkanje denarja, kruha / pohištvo kaže na pomanjkanje; živeti v velikem pomanjkanju // dejstvo, da česa ni na razpolago v zadostni količini: pomanjkanje cementa, vode / pomanjkanje šolskih prostorov, stanovanj / pomanjkanje strokovnih kadrov / izpustili so ga zaradi pomanjkanja dokazov; pomanjkanje virov / pomanjkanje srčne kulture, samozavesti
  8.      pomanjševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pomanjševanje: pomanjševalno razmerje / pomanjševalne in povečevalne leče ♦ lingv. pomanjševalno obrazilo
  9.      pomanjševálnica  -e ž () lingv. beseda, ki izraža pomanjšanje: tvoriti pomanjševalnice / rad uporablja pomanjševalnice
  10.      pomanjševánje  -a s () glagolnik od pomanjševati: pomanjševanje fotografij
  11.      pomanjševáti  -újem nedov.) delati, povzročati, da je kaj videti manjše: te črte ploskev navidezno pomanjšujejo / on rad težave pomanjšuje // delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjševati fotografije
  12.      pomaránčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na pomarančo ali pomarančevec: pomarančni krhelj; pomarančna lupina / pomarančni nasadi / pomarančni jogurt, liker / pomarančni okus / pomarančna barva oranžna pomaránčno prisl.: pomarančno rumena barva
  13.      pomaránčevec  -vca m () 1. južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: pomarančevci že cvetijo; nasadi pomarančevcev 2. knjiž., redko pomarančni liker: pri tretjem kozarčku pomarančevca se ji je začelo vrteti
  14.      pòmárčen  -čna -o prid. (-ā) knjiž. nanašajoč se na čas po marcu 1848 v Avstriji: pomarčne politične razmere
  15.      pomečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov.) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: pomečkati obleko; oblačila so se v kovčku pomečkala; pomečkati si klobuk, krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: pomečkati borovnice; slive so se pomečkale 3. slabš. izvesti, odigrati na hitro, nenatančno: godbeniki so zadnje takte kar pomečkali / baletka je nekaj gibov kar pomečkala, da je spet ujela ritem 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo povedati: govornik je odgovor na neprijetno vprašanje kar pomečkal ● ekspr. ta nečedni posel hočejo pomečkati prikriti; ekspr. pomečkati si oči pometi pomečkán -a -o: pomečkan klobuk; pomečkano krilo
  16.      pomedíti  -ím dov., pomédil ( í) redko omediti: pomediti hruške
  17.      pomedvéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. narediti koga okornega, odljudnega: zakotno življenje ga je pomedvedilo; v hribih se je čisto pomedvedil
  18.      pomehkúženec  -nca m () pomehkužen človek: mestni pomehkuženci
  19.      pomehkúženost  -i ž () ekspr. lastnost pomehkuženega človeka: zaradi pomehkuženosti sprva ni zmogel težkega dela
  20.      pomehkuževáti  -újem nedov.) ekspr. povzročati, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobje človeka pomehkužuje
  21.      pomehkúžiti  -im dov.) ekspr. povzročiti, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobno življenje jih je pomehkužilo; ker se je pretoplo oblačil, se je pomehkužil; pren. ta stranka se je čisto pomehkužila pomehkúžen -a -o: pomehkužen človek, organizem
  22.      poméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko obmejen: pomejno mesto / pomejni prebivalci
  23.      poméjnik  -a m (ẹ̑) 1. knjiž., redko obmejni prebivalec: to so bili nemirni popotniki, borci in pomejniki 2. zastar. postopač, delomrznež: spet en pomejnik, ki bi jedel, delal pa ne
  24.      pomeljáj  in pomeláj -a m () nar. prekmursko kdor prinese, pripelje v mlin mlet žito in pomaga pri mletju: mlinar in njegov pomeljaj
  25.      pomémba  -e ž (ẹ̑) zastar. pomen, pomembnost: razpravljati o pomembi umetnosti / vse to je večje pomembe, kot si mislite / ni razumel pomembe prijaznih poklonov in pozdravov

   30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA