Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.776-30.800)



  1.      póluráden  -dna -o [o] prid. (ọ̑-) ki ima določene značilnosti uradnega: poluradna izjava / poluradno glasilo / poluradni rezultati ♦ jur. poluradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi posvetovanja o določenih vprašanjih pólurádno prisl.: poluradno potrditi novico
  2.      pólúren  -rna -o [o] prid. (ọ̑-) ki traja pol ure: poluren odmor, sprehod; polurna zamuda
  3.      pólúsnje  -a [o] s (ọ̑-ú) obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga ♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.]
  4.      pólusnjén  -a -o [o] prid. (ọ̑-ẹ̄) obrt., v zvezi polusnjena vezava vezava z usnjenim hrbtom: cena polusnjene vezave / knjiga v polusnjeni vezavi
  5.      poluterániti  -im dov.) narediti kaj protestantsko, evangeličansko: poluteraniti prebivalce; poluteranilo se je zlasti plemstvo
  6.      pólvečéren  -rna -o [v] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve: prišla je v polvečerni obleki
  7.      pólvélter  [v] neskl. pril. (ọ̑-ẹ́) šport., v zvezi polvelter kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 60 in 63,5 kg: zmagati v polvelter kategoriji; boksar polvelter kategorije
  8.      pólvolnén  -a -o [v] prid. (ọ̑-ẹ̑) tekst. ki ima bombažno osnovo in volnen votek ali obratno: polvolnena tkanina / polvolneno krilo
  9.      pólzajedávka  -e [z] ž (ọ̑-) bot. rastlina z zelenimi listi, ki jemlje gostitelju samo vodo in anorganske snovi: rumena omela, lanika in druge polzajedavke
  10.      pólzatísnjen  -a -o [z] prid. (ọ̑-) knjiž. napol zatisnjen: poslušal ga je s polzatisnjenimi očmi
  11.      pólzavéden  -dna -o [z] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) 1. ki se ga kdo popolnoma ne zaveda: neki notranji, polzavedni glas mu je šepetal, naj darilo vzame 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten; polzavesten: polzaveden gib; polzavedna laž / dremavo, polzavedno stanje
  12.      pólzavést  -i [z] ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja: zbuditi se iz polzavesti; ekspr. pogrezniti se v polzavest; spanec se je spremenil v megleno polzavest 2. navadno s prilastkom nejasna, neizrazita zavest o čem: podobna narodna polzavest kot pri Izraelcih se kaže tudi pri starih Grkih
  13.      pólzavésten  -tna -o [z] prid. (ọ̑-ẹ̄) 1. ki ni popolnoma pri zavesti: polzavesten bolnik; bil je že polzavesten, ko so ga našli / polzavestno stanje stanje, v katerem se osebek ne zaveda popolnoma 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten: polzavestno dejanje; polzavestna laž, želja ∙ knjiž. v delu je prisotna polzavestna ideja o narodni samobitnosti ne popolnoma jasna, neizrazita
  14.      pólzek  -zka -o [z] prid. (ọ́) 1. knjiž. spolzek, drsen: hodite previdno, pot je polzka / polzka koža kače / odbijajoče mehek, polzek dotik 2. star. nespodoben, opolzek: polzki izrazi; polzko govorjenje
  15.      pólzemlják  -a [z] m (ọ̑-á) jur., nekdaj kdor ima polovico celega grunta: fevdalne obveznosti polzemljakov
  16.      pólzen  -zna -o [z] prid. (ọ́) star. spolzek, drsen: polzna sluznica
  17.      polzênje  -a [z] s (é) glagolnik od polzeti: polzenje kapelj po steklu / gozd zadržuje polzenje plazu / polzenje časa
  18.      polzéti  -ím [z] nedov. (ẹ́ í) 1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti prepadu / knjiž. reka polzi po dolini 2. ekspr. počasi se premikati a) po gladki površini: jadrnica polzi proti obali / njeni prsti so mu polzeli po obrazu b) po površini sploh: megla polzi po dolini / sonce polzi proti obzorju / pogled mu je polzel po gorah 3. v zvezi polzeti iz rok, med prsti uhajati iz prijema zaradi a) gladkosti, vlažnosti: jegulje, ribe polzijo iz rok b) drobnosti, sipkosti: mivka, pesek polzi med prsti; pren. čutil je, da mu sreča polzi iz rok 4. knjiž. počasi minevati: minute so mu polzele kot dnevi / čas je polzel zelo počasi ● knjiž. oblast jim vedno bolj polzi iz rok jo vedno bolj izgubljajo; ekspr. besede so mu enakomerno polzele iz ust počasi je govoril; knjiž. na poledeneli cesti polzi drsi polzèč -éča -e: po steklu polzeče kaplje
  19.      pólžek  -žka [ž] m (ọ̄) 1. manjšalnica od polž: hišice polžkov / ob vsakem ušesu sta ji visela dva polžka / nasukal si je brke v polžke spiralno 2. nav. mn. zavit, okrogel, votel izdelek iz testa: zakuhati v juho pest polžkov
  20.      pólžev  -a -o [ž] prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na polže: polževa hišica ♦ strojn. polževo kolo polžasto kolo 2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polževa vožnja po mestnih ulicah / v tej gostilni je postrežba polževa pólževo prisl.: (po) polževo lesti, se premikati; čas mineva po polževo ∙ polževo počasi zelo
  21.      pólževka  -e [ž] ž (ọ́) 1. nav. mn., bot. lističaste gobe, navadno s sluzastim klobukom in betom, Hygrophoraceae: polževke in štorovke 2. zastar. polževa hišica: na bregu je bilo veliko polževk
  22.      pólževski  -a -o [ž] prid. (ọ́) redko polžji, polžev: polževska farma / polževska počasnost pólževsko prisl.: hoditi polževsko počasi
  23.      pólžláhten  -tna -o [ž] prid. (ọ̑-á) 1. agr. ki ni glede vseh lastnosti žlahten: polžlahtne jablane 2. knjiž., v zvezi polžlahtni kamen poldragi kamen
  24.      pomáden  -dna -o () pridevnik od pomada: pomadni lonček
  25.      pomagálec  -lca [c] m () knjiž. pomočnik, pomagač: nobenega pomagalca ni imel pri svojem delu

   30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA