Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.726-30.750)



  1.      pólprevódnik  -a [p] m (ọ̑-ọ̑) elektr. snov, ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: čiščenje polprevodnikov; silicij, germanij in drugi polprevodniki / tovarna polprevodnikov
  2.      pólprevódniški  -a -o [p] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polprevodnik: diode in drugi polprevodniški elementi / polprevodniška industrija
  3.      pólpriprávljen  -a -o [p] prid. (ọ̑-) ki ni popolnoma, do konca pripravljen: s seboj so vzeli polpripravljene jedi
  4.      pólpritlíčen  -čna -o [p] prid. (ọ̑-) redko polkleten: polpritlična soba / polpritlično okno
  5.      pólprofesionálen  -lna -o [p] prid. (ọ̑-) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven
  6.      pólproletárec  -rca [p] m (ọ̑-) polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci
  7.      pólproletariát  -a [p] m (ọ̑-) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat
  8.      pólproletárski  -a -o [p] prid. (ọ̑-) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost
  9.      pólpropústen  -tna -o [p] prid. (ọ̑-ú) polprepusten
  10.      pólprozóren  -rna -o [p] prid. (ọ̑-ọ́ ọ̑-ọ̄) ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli ● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi
  11.      pólrazpádel  -dla -o [r-ǝ] prid. (ọ̑ọ̑-á) knjiž. napol razpadel: star, polrazpadel grad
  12.      pólresníca  -e [r] ž (ọ̑-í) nepopolna, enostranska resnica: v članku je veliko laži in polresnic
  13.      pólsánje  -sánj [s] ž mn. (ọ̑ọ̑-) sanje, na katere še močno vpliva zavest, stvarno okolje: polsanje so izginile; lepe, zmedene polsanje / v polsanjah je nekaj govoril
  14.      pólsèn  -snà [s] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen
  15.      pólsénca  -e [s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci ♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila
  16.      pólsénčen  -čna -o [s] prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk
  17.      pólsêstra  -e stil. -é [s] ž (ọ̑-é) ženska v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima eno sestro in eno polsestro
  18.      pólsládek  -dka -o [s] prid. (ọ̑-á) agr., v zvezi polsladko vino vino, ki ima v enem litru do 50 g sladkorja: polsladka in sladka vina
  19.      pólslép  -a -o [s] prid. (ọ̑-ẹ̑ ọ̑-ẹ́) knjiž. skoraj slep: polslep starček / polslepe oči
  20.      pólslíšen  -šna -o [s] prid. (ọ̑ọ̑-) knjiž. malo slišen: polslišen jok pólslíšno prisl.: polslišno šepetati
  21.      pólslúžben  -a -o [s] prid. (ọ̑-) zastar. poluraden: polslužbeno glasilo vlade pólslúžbeno prisl.: polslužbeno zanikati
  22.      pólspánec  -nca [s] m (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: v polspancu je nekaj govoril
  23.      pólspánje  -a [s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju
  24.      pólsrédnji  -a -e [s] prid. (ọ̑-ẹ̑) šport., v zvezi polsrednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 63 in 71 kg: boksar polsrednje kategorije
  25.      pólstávek  -vka [s] m (ọ̑-) 1. lingv. stavek brez osebne glagolske oblike: uporabiti polstavek 2. muz. najmanjši oblikovni del skladbe, navadno v obsegu dveh taktov: fraza in polstavek

   30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA