Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.701-30.725)



  1.      pólodrásel  -sla -o tudi pólodrástel -tla -o [o-ǝ] prid. (ọ̑ọ̑-á) ki ni popolnoma odrasel: polodrasel fant; sam.: razlike med odraslimi in polodraslimi
  2.      pólodvísen  -sna -o [o] prid. (ọ̑ọ̑-) ki ni popolnoma odvisen: polodvisne države / priti v polodvisen položaj
  3.      pólokrógel  -gla -o [o-ǝ] prid. (ọ̑-ọ́) ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožnateh. vijak s polokroglo glavo
  4.      polómljenec  -nca m (ọ́) ekspr. invalid, pohabljenec: po oglih so posedali polomljenci in siromaki ◊ gozd. (zaradi snega, viharja) polomljeno drevo
  5.      polonéza  -e ž (ẹ̑) počasnejši, slovesen poljski ples v tričetrtinskem taktu: kot prvi ples so plesali polonezo // glasba za ta ples: igrati polonezo / Chopinove poloneze
  6.      pólôsel  -ôsla [o-ǝ] m (ọ̑-ó) zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle
  7.      polotévati se  -am se nedov. (ẹ́) star. lotevati se: polotevati se različnih opravil / polotevala se ga je jeza, utrujenost / lesa se poloteva trohnoba
  8.      polotíti se  in polótiti se -im se, stil. polotíti se -ím se dov., polótil se ( ọ́; i í) star. lotiti se: če se boš stvari prav polotil, jo boš dobro izpeljal / polotiti se čiščenja sobe / polotiti se jedi na mizi; polotiti se novega romana začeti ga brati, pisati / polotiti se koga s pestmi / polotila se ga je bolezen; polotil se ga je strah; brezoseb. polotilo se ga je, da bi zakričal
  9.      polovíčen  -čna -o prid. () 1. ki je za polovico manjši od celote: polovična cena, hitrost, mera / polovični delovni čas; polovični zidak; polovična vozovnica vozovnica, za katero se plača samo polovica določene cene 2. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovični ukrep; polovična rešitev // nav. ekspr. delen, nepopoln: učinek akcije je bil le polovičen / polovična resnica enostranska, neobjektivnažarg., šport. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček je igralo neodločeno; ekspr. vse, kar zna, je polovično nepopolno, pomanjkljivočeb. polovična naklada naklada z nižjimi satniki; jur. polovična kmetija nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje; kor. polovični obrat plesni obrat za 180°; med. polovična kopel kopel telesa od pasu navzdol; obl. polovični predpasnik predpasnik, ki ima le del od pasu navzdol; polovična guba guba, pri kateri je tkanina zapognjena samo na eno stran; tur. polovični penzion z dvema obrokoma hrane polovíčno prisl.: polovično izpolnjevati zahteve; ne ukrepajte polovično
  10.      položájen  -jna -o prid. () nanašajoč se na položaj: položajna neprimernost / položajne obveznosti ♦ jur. položajna plača do 1965 del plače javnih uslužbencev glede na njihov položaj, odgovornost
  11.      polóžen  -žna -o prid., polóžnejši (ọ́ ọ̄) ki se polagoma vzpenja: položen breg, klanec; pot je položna; položno pobočje / položen hrib // glede na določeno ravnino malo nagnjen: strme in položne strehe; krivulja je položna ● zastar. pihal je položen veter lahen; ekspr. njegova življenjska pot je bila položna njegovo življenje je bilo mirno, brez težav; v življenju, službi je napredoval počasiteh. položna karakteristika; vet. položna stoja psa stoja, pri kateri se šape dotikajo tal s celo površino polóžno prisl.: pot se položno dviguje; sam.: tudi hoja po položnem ga utrudi
  12.      položítev  -tve ž () glagolnik od položiti: položitev venca pred spomenik / položitev novih cevi / položitev kavcije
  13.      pólpenèč  -éča -e [p] prid. (ọ̑- ọ̑-ẹ́) agr., v zvezi polpeneče vino vino, ki ima malo ogljikovega dioksida: prodajati peneča (se) in polpeneča vina
  14.      pólpenzión  -a [p] m (ọ́-ọ̑) tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje enega glavnega obroka hrane, navadno večerje: cena polpenziona
  15.      pólpêta  -e [p] ž (ọ̑-é) srednje visoka peta: kupiti čevlje s polpeto
  16.      polpéta  -e ž (ẹ̑) pečena jed okrogle oblike iz zmletega mesa, namočenega kruha in dodatkov: za večerjo so jedli polpete in solato
  17.      pólpísmen  -a -o [p] prid. (ọ̑-) 1. ki zna samo brati, ne pa pisati: statistični podatki o nepismenih in polpismenih prebivalcih države 2. ekspr. ki se slabo, nepravilno izraža, zlasti pismeno: bil je inženir, vendar polpismen // jezikovno slab, nepravilen: polpismen članek
  18.      pólpísmenost  -i [p] ž (ọ̑-) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost
  19.      pólpoklícen  -cna -o [p] prid. (ọ̑-) nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polpoklicni pevski zbor; polpoklicno gledališče
  20.      pólpozábljen  -a -o [p] prid. (ọ̑-á) knjiž. skoraj pozabljen: polpozabljeni dogodki / polpozabljen pesnik
  21.      pólprázen  -zna -o [p] prid. (ọ̑-á) knjiž. napol prazen: polprazna steklenica // skoraj prazen: polprazne izložbe
  22.      pólprepústen  -tna -o [p] prid. (ọ̑-ú) ki prepušča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna ♦ fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije
  23.      pólpretékel  -têkla -o [p-ǝ] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-é) ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: pomembni dogodki polpretekle dobe / sodobni in polpretekli nazori; sam.: pisati o sodobnem in polpreteklem
  24.      pólpretêklost  -i [p] ž (ọ̑-é) preteklost, ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: v polpreteklosti so bile te bolezni pogoste
  25.      pólprevóden  -dna -o [p] prid. (ọ̑-ọ̄) elektr. ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: polprevodna snov

   30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA