Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.626-30.650)


  1.      poljánec  -nca m (ā) redko ravninec, dolinec: poljanci in hribovci ♪
  2.      póljásen  -sna -o [u̯j] prid. (ọ̑-á) ki ni popolnoma jasen: poljasno nebo / poljasno ozračje / slišati je bilo poljasne glasove / poljasno čustvo / dati poljasen odgovor póljásno prisl.: to je poljasno čutil že prej ♪
  3.      póljce  -a s (ọ̑) ekspr. manjšalnica od polje: žitno poljce / sredi ravnega poljca se je dvigal mogočen grad ♪
  4.      pólje  -a stil. poljé -á s (ọ̑; ẹ̑) 1. zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: pod vasjo se razprostira polje; gnojiti, obdelovati polje; hoditi na polje; delati na polju; polja, travniki in gozdovi / polje je dobro obrodilo / koruzna polja na katerih raste koruza; riževa, žitna polja; požeta, zorana polja 2. obsežnejši, razmeroma raven svet: sredi polja se dviguje hrib s cerkvico; osamljena drevesa na polju, knjiž. v polju; po polju raztresene vasi / v ljudski pesmi leži, leži ravnó poljé / Gosposvetsko polje; Ljubljansko polje 3. del razdeljene, omejene manjše površine: črta razdeli površino na dve polji; črtkano polje / žarg., šport. napadalno polje napadalna polovica (igrišča); publ. nogometno polje nogometno igrišče // šah. vsak od kvadratnih delov, na katere je razdeljena šahovnica: potegniti figuro za dve polji; bela in črna polja / polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani 4. s prilastkom področje kake rudnine z napravami za izkoriščanje: diamantna, rudna polja / naftno polje naftno področje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte // knjiž. področje sploh: nevarna lavinska polja / polje razlite nafte se širi / uveljaviti se na gospodarskem, političnem polju / letalo je izginilo iz vidnega polja območja 5. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem; podlaga: rdeč križ na belem polju; grb je imel na modrem polju zlate zvezde 6. fiz. del prostora, kjer ima kaka fizikalna količina v vsaki točki določeno vrednost: izmeriti jakost polja / električno polje; gravitacijsko polje; magnetno polje ● publ. asociacijsko polje možganske skorje asociacijski center, središče; pesn. bojno polje bojišče; publ. on potrebuje široko polje za razmah svojih sposobnosti velike možnosti; star. pasti na polju slave na bojišču; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko ◊ agr. poskusno polje na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; fiz. vidno ali zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; fot. slikovno polje značilnost objektiva, ki določa format posnetka; geogr. kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami; geom. polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; mat. polje množica vrednosti spremenljivke, spremenljivk; med. vidno polje področje, ki se vidi z enim očesom ali z obema; mont. odkopno polje odkopni prostor v rudniku; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikov; teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; voj. polje izbočeni del notranje površine cevi strelnega orožja; očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine ♪
  5.      poljedélec  -lca m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: posvetiti večjo skrb izobraževanju poljedelcev; poljedelci in živinorejci ♪
  6.      poljedélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poljedelce ali poljedelstvo: poljedelsko področje / poljedelski stroji / poljedelski tečaj / poljedelski delavec; nomadski in poljedelski narodi / poljedelski pridelki / poljedelska razstava ♦ agr. poljedelsko letalstvo letalstvo, ki se uporablja za posipanje, škropljenje velikih poljedelskih površin proti škodljivcem, boleznim, za gnojenje z umetnimi gnojili; jur. izkaznica za poljedelski prehod izkaznica dvolastnikov za prestopanje državne meje ♪
  7.      poljedélstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: razvoj poljedelstva; dohodek iz poljedelstva; poljedelstvo in živinoreja / mehanizirati poljedelstvo; preživljati se s poljedelstvom / namakalno, žitno poljedelstvo ♦ agr. ekstenzivno ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine, intenzivno poljedelstvo ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; zgod. motično poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s primitivnim ročnim orodjem, zlasti z motiko; orno poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom // redko veda o taki gospodarski dejavnosti: študirati poljedelstvo ♪
  8.      poljúbček  -čka m (ȗ) 1. ekspr. manjšalnica od poljub: dati mamici poljubček; poljubček na lice; pošilja mu koš poljubčkov ∙ ekspr. metala, pošiljala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu 2. gastr. okroglo pecivo iz beljakov, sladkorja in dodatkov: postreči s poljubčki / kokosovi poljubčki ♪
  9.      poljúbec  -bca m (ȗ) star. poljub(ček): dati, dobiti poljubec; pritisniti komu poljubec ♪
  10.      poljúben  -bna -o prid. (ú ū) katerega lastnosti, značilnosti niso določene: naredi poljuben stavek; iks predstavlja poljubno število / knjiž.: z raketnim orožjem moremo zadeti poljubno točko na zemlji katerokoli, vsako; uporaba teh sredstev ni popolnoma poljubna je določena ● publ. ne pridejo poljubni turisti, ampak predstavniki turističnih agencij navadni ◊ šport. poljubne in obvezne vaje poljúbno prisl.: to zdravilo se lahko jemlje poljubno; poljubno velika razdalja ♪
  11.      poljubíti se  in poljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: niti odgovoriti se mu ni poljubilo / kadar se mu je poljubilo, je lahko prišel zahotelo; nedov., redko to bom delal, dokler se mi bo poljubilo ljubilo, hotelo ♪
  12.      poljúbljanje  -a s (ú) glagolnik od poljubljati: dolgo, nežno poljubljanje; objemanje in poljubljanje ♪
  13.      poljubovánje  -a s (ȃ) poljubljanje: poljubovanje ob slovesu ♪
  14.      poljúden  -dna -o prid. (ú ū) 1. podan tako, da ga lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje: poljudno predavanje / knjiga na poljuden način opisuje razvoj življenja / ta razlaga je preveč poljudna preprosta / poljudna izdaja; poljudna raba besede raba besede pri velikem številu ljudi, ki ni v skladu s strokovnim poimenovanjem 2. zastar., navadno v povedni rabi splošno znan, poznan: take knjige bodo težko postale poljudne / kljub ostrim ukrepom je ostal med ljudmi poljuden priljubljen, popularen ♪
  15.      poljúdnoznánstven  -a -o prid. (ú-ȃ) nanašajoč se na poljudno podajanje znanstvenega: poljudnoznanstvena knjiga, revija / poljudnoznanstveni pisatelj ♪
  16.      pólkléten  -tna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je v kleti, katere okna so nad zemljo: polkletno stanovanje / polkletno okno ♪
  17.      pólkméčki  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. polit., soc. ki se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: polkmečko prebivalstvo / dohodki polkmečkega gospodarstva 2. po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmečkemu: polkmečka soba ♪
  18.      pólkmèt  -kméta [u̯k] m, im. mn. pólkmétje stil. pólkméti (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) 1. polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: večina zaposlenih v podjetju je delavcev, nekaj je tudi polkmetov 2. kdor je po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmetu: ni bil več kmet, pa tudi gospod še ne: bil je polkmet ◊ jur. polkmet nekdaj polgruntar, polzemljak ♪
  19.      pólkmetíja  -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) jur., nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje: davek od polkmetije; cela kmetija in polkmetija ♪
  20.      pólkoloniálen  -lna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȃ) po določenih lastnostih, značilnostih podoben kolonialnemu: polkolonialna država / polkolonialna odvisnost ♪
  21.      pólkonfékcija  -e [u̯k] ž (ọ̑-ẹ́) konfekcija, ki se dokončno izdela po želji, merah kupca: izdelovati, kupiti polkonfekcijo ♪
  22.      polkóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od polk: polkovni štab; polkovna zastava ♪
  23.      pólkrátek  -tka -o [u̯k] prid. (ọ̑-á) knjiž. srednje kratek: otrok v polkratkem krilu ♪
  24.      pólkrêpek  -pka -o [u̯k] prid. (ọ̑-é) tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka pólkrêpko prisl.: natisniti naslov polkrepko ♪
  25.      pólkrógeln  -lna -o [u̯k-gǝl] prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima obliko polkrogle: polkrogelni del kupole ♪

   30.501 30.526 30.551 30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA