Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.451-30.475)



  1.      pokuševálec  -lca [c tudi lc] m () strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina // kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino
  2.      pokvárjenec  -nca m () ekspr. pokvarjen človek: izogibati se pokvarjencev; kriminalci in drugi pokvarjenci / kot psovka kako pa govoriš, pokvarjenec pokvarjeni
  3.      pokvárjenka  -e ž () ekspr. pokvarjena ženska: imeli so jo za pokvarjenko; prebrisana pokvarjenka
  4.      pokvárjenost  -i ž () značilnost pokvarjenega: pokvarjenost hrane / njegova moralna pokvarjenost
  5.      pokvéčenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. izmaličen, iznakažen človek: med berači je bilo tudi nekaj pokvečencev
  6.      pokvéčenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: trpeti zaradi pokvečenosti / pokvečenost mize
  7.      pokvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: kje so te tako pokvečili / beda je pokvečila njegovo postavo; pren. njegove misli so v prevodu čisto pokvečili // skriviti, skrivenčiti: vihar je pokvečil drevje pokvéčen -a -o: pokvečeni borovci; klobuk je bil moker in pokvečen; nos ima ves pokvečen
  8.      pokvéka  -e ž (ẹ̑) slabš. 1. izmaličen, iznakažen človek: po nesreči je ostal pokveka / kot psovka pokveka pijanska, izgini 2. izmaličenost, iznakaženost: vzbujati grozo zaradi svoje pokveke
  9.      pokvékast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. izmaličen, iznakažen: bil je pokvekast / kot psovka kam rineš, pokveka pokvekasta
  10.      polagálec  -lca [c tudi lc] m () kdor se (poklicno) ukvarja s polaganjem: postati polagalec umetnih mas, keramičnih ploščic, tapet / polagalec cevi; iskalci in polagalci min ♦ voj. polagalec min vojna ladja, letalo, helikopter za polaganje min; minopolagalec
  11.      poláganje  -a s () glagolnik od polagati: polaganje desk, obkladkov / polaganje parketa, tapet / polaganje kabla / polaganje krme / polaganje izpitov ∙ nar. ker niso imeli dovolj polaganja, so morali enega vola prodati (živinske) krmerel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju
  12.      poláhen  -hna -o prid. () star. lahen, rahel: polahno prehajanje ene oblike v drugo poláhno prisl.: polahno stopati
  13.      polájšanje  -a s () star. olajšanje: polajšanje bolečin / začutiti polajšanje
  14.      polákomiti se  -im se dov. (á) star. polakomniti se: polakomil se je njihovega denarja, zemlje
  15.      polákomniti se  -im se dov. (á) postati lakomen česa: oženil se je z bogato vdovo, ker se je polakomnil njenega denarja; razpadajoče hiše se ni nihče polakomnil; polakomniti se oblasti
  16.      poláren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na področje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno področje ∙ knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik 2. nanašajoč se na pol 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja ◊ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca polárno prisl.: polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna
  17.      polariméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje optične aktivnosti snovi
  18.      polaritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. polarnost: to sta polariteti, med katerima je razpeta filozofija tega časa ♦ fiz. magnetna polariteta magnetna polarnost
  19.      polaroíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na polaroid: polaroidni film; polaroidni posnetek / polaroidna kamera
  20.      polastítev  -tve ž () glagolnik od polastiti se: polastitev ozemlja
  21.      polastíti se  -ím se dov., polástil se ( í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polastiti se njegovega denarja / sovražnik se je z orožjem polastil mesta / polastiti se oblasti // ekspr. narediti, da pride kaj osebku v uporabo: bila sva hitrejša in sva se brž polastila klopi 2. nav. ekspr. dobiti močen vpliv, oblast nad kom: hotela se ga je polastiti; ne mara, da bi se ga kdo polastil / skupina drugače mislečih se je hotela polastiti društva ∙ ekspr. brž ko je vstopil, se ga je polastila za ves večer dosegla, da je bil samo v njeni družbi; ekspr. v strasti se je je polastil imel z njo ljubezenski, spolni odnos 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ginjenost, groza, radost se ga je polastila; nemir, strah se je polastil množice / temna slutnja se mu je polastila duše polaščèn -êna -o: polaščen človek
  22.      poláščanje  -a s (á) glagolnik od polaščati se: polaščanje dobrin / svet nemorale in polaščanja
  23.      poláščati se  -am se nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polaščati se tujega / polaščati se oblasti 2. nav. ekspr. dobivati velik vpliv, moč nad kom: polaščati se ljudi 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: obup, strah, veselje se ga polašča; polašča se ga spanec, utrujenost / dvom se polašča njegovega duha
  24.      polaščeválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor se česa polašča: po vsem hlepeči polaščevalci in izkoriščevalci sveta / polaščevalci in polaščeni posamezniki
  25.      polaščeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na polaščanje: ta dejavnost ni bila polaščevalna / polaščevalne vojne / polaščevalna nagnjenja posameznikov polaščevalska

   30.326 30.351 30.376 30.401 30.426 30.451 30.476 30.501 30.526 30.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA