Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (30.251-30.275) 
- pogrmévati -am nedov. (ẹ́) 1. brezoseb. v presledkih grmeti: za hribi lahno pogrmeva 2. v presledkih dajati grmenju podobne glasove: motorji bombnikov so skoraj vsak dan pogrmevali nad mestom; pren., ekspr. nesreča je pogrmevala v ozračju ♪
- pogróšen -šna -o prid. (ọ̄) slabš. cenen, malovreden: pogrošni izdelki; kadi pogrošne cigare / brati pogrošne romane / posmehovati se pogrošni modrosti; banalne, pogrošne resnice ♪
- pogúben -bna -o prid., pogúbnejši (ú ū) ki ima neugoden, negativen vpliv na kaj: poguben nasvet; pogubne besede, ideje / poguben vpliv / to je bilo zanj pogubno // ki ima zelo hude posledice: naredil je pogubno napako; pogubna zmota / pogubna bolezen bolezen, ki se konča s smrtjo ♦ med. pogubna bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in dela zasevke; maligna bula ♪
- pogubítelj -a m (ȋ) nav. ekspr. kdor koga pogubi: on je njen pogubitelj ♪
- pogubljênec -nca m (é) ekspr. kdor je pogubljen, izgubljen: potepuhi in pogubljenci ♪
- pogubljênje -a s (é) poguba: bil mu je v pogubljenje; pahniti koga v pogubljenje ♦ rel. večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti ♪
- pogubljênost -i ž (é) ekspr. stanje, značilnost pogubljenega, izgubljenega človeka: zaveda se svoje majhnosti in pogubljenosti ♪
- pogubonôsen -sna -o prid. (ó ō) knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj ♪
- pogúmen -mna -o prid., pogúmnejši (ú ū) 1. ki si upa storiti kaj kljub težavam, nevarnosti: pogumen človek se tega ne bo bal; to je pogumna deklica; biti, postati pogumen / pogumni vojaki hrabri // ki izraža, kaže pogum: pogumen korak, pogled; pogumne besede; pogumno dejanje 2. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: pogumna metafora, misel pogúmno prisl.: pogumno iti, korakati; pogumno odgovoriti; pogumno prenašati trpljenje; pogumno stopiti pred koga / le pogumno; sam.: le najpogumnejši so nadaljevali pot ♪
- pogúmnež -a m (ȗ) ekspr. pogumen človek: ta pogumnež se ničesar ne ustraši ♪
- pogúzniti se -em se dov. (ú ȗ) nar. zahodno zdrseti, spustiti se po zadnjici: otrok se je poguznil s peči; pren. s strmine nad cesto se je poguznilo za voz zemlje ♪
- pohabítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pohabiti: pohabitev vojakov / nekdaj so obsojali na smrt ali na pohabitev ♪
- pohábljenček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pohabljenec: dolgotrajno zdravljenje pohabljenčkov ♪
- pohábljenec -nca m (ȃ) pohabljen človek: starci in pohabljenci; pren., ekspr. moralni pohabljenec ♪
- pohábljenje -a s (ȃ) glagolnik od pohabiti: pohabljenje otrok zaradi bolezni ♪
- pohábljenka -e ž (ȃ) pohabljena ženska: grba mlade pohabljenke ♪
- pohábljenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost pohabljenega: huda pohabljenost; pren., ekspr. duševna pohabljenost ♪
- pohájanje -a s (ȃ) glagolnik od pohajati: med pohajanjem po mestu je srečal znanca / pohajanje v šolo ♪
- pohajkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: skupina nočnih pohajkovalcev / berači in pohajkovalci ♪
- pohajkovánje tudi pohájkovanje -a s (ȃ; ȃ) glagolnik od pohajkovati: naveličal se je pohajkovanja po trgovinah / ves dan samo pohajkuje ♪
- póhanec -nca m (ọ́) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec: farma za pohance ♪
- póhanje -a s (ọ́) 1. glagolnik od pohati: posoda za pohanje / za kosilo je bilo pohanje in solata 2. nar. dolenjsko flancati: skleda pohanja ♪
- pohčériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) posvojiti osebo ženskega spola: pohčerila je svojo nečakinjo ♪
- pohčérjenka -e ž (ẹ̑) ženska, ki je posvojena: oženil se je s pohčerjenko znanega umetnika ♪
- pohécati se -am se dov. (ẹ̑) nižje pog. pošaliti se: čeprav se je samo malo pohecal, mu ni odpustila ♪
30.126 30.151 30.176 30.201 30.226 30.251 30.276 30.301 30.326 30.351 
