Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.176-30.200)



  1.      pognêsti  -gnêtem dov., pognêtel in pognétel pognêtla, stil. pognèl pognêla (é) krajši čas gnesti: testo na hitro pognetemo in zvaljamo / dodaj rumenjak in vodo ter pogneti v gladko testo
  2.      pognojítev  -tve ž () glagolnik od pognojiti: pognojitev njiv
  3.      pogódben  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogodbo: držati se pogodbenih rokov; pogodbene cene, obveznosti / pogodbena stranka; pogodbeno razmerje / pogodbeni delavec / pogodbeni obrazec ♦ jur. pogodbeni konsenz soglasje pogodbenih strank o glavnih delih pogodbe; pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe; pogodbeno pravo pravo, ki ureja pogodbena razmerja pogódbeno prisl.: pogodbeno najet delavec; pogodbeno povezana podjetja
  4.      pogódbenica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pogodbenik: pogodbenici sta sklenili pogodbo za pet let / države pogodbenice
  5.      pogódbenik  -a m (ọ̑) kdor sklepa, sklene pogodbo: pogodbenika sta se hitro sporazumela
  6.      pogódek  -dka m (ọ̑) zastar. zadetek: en sam torpedni pogodek je uničil ladjo / v kolu športne napovedi je dobil deset pogodkov
  7.      pogodítev  -tve ž () glagolnik od pogoditi: pogoditev cilja
  8.      pogodíti se  -ím se dov., pogódil se ( í) doseči soglasje, sporazum glede česa: pogoditi se za ceno; z vodstvom so se že pogodili / končno sta se pogodila med seboj pogojèn in pogodèn -êna -o: pogojena cena, plača, vsota
  9.      pogójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pogoj: pogojna privolitev / pogojni vpis na fakulteto ◊ biol. pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; jur. pogojni izpust; pogojni odpust predčasna izpustitev obsojenca na prostost s pogojem, da ne bo storil do izteka kazni novega kaznivega dejanja; pogojna kazen; pogojna obsodba obsodba, pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna sodba; lingv. pogojni naklon naklon, ki izraža umišljeno, možno, zaželeno, potrebno glagolsko dejanje, stanje; pogojni stavek stavek, ki izraža pogoj pogójno prisl.: izpustiti, obsoditi pogojno
  10.      pogojênost  -i ž (é) publ. lastnost, značilnost pogojenega: časovna, družbena pogojenost romana; človekova biološka in psihološka pogojenost / pogojenost od raznih dejavnikov odvisnost
  11.      pogojevánje  -a s () glagolnik od pogojevati: pogojevanje pesnikovega razvoja ♦ psih. učenje na osnovi pogojnih refleksov
  12.      pogojeváti  -újem nedov.) publ. 1. ustvarjati pogoje za kaj: delo pogojuje človekov življenjski obstoj; to so najpomembnejša področja, ki pogojujejo razvoj celotnega gospodarstva / zdravje pogojuje srečo, uspeh je pogoj za 2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: izseljevanje pogojuje želja po višjem osebnem standardu; tak razplet zadeve so pogojevale tedanje razmere / mnoga sporna vprašanja pogojujejo takojšen sklic konference
  13.      pogólten  -tna -o [t] prid., pogóltnejši (ọ́ ọ̄) slabš. 1. ki čuti, ima veliko željo po jedi; požrešen: je zelo pogolten / pogolten na meso / jesti s pogoltnim tekom; pren. divjanje pogoltnega ognja 2. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: pogolten starec / bil je pogolten na denar
  14.      pogóltnež  -a [t] m (ọ̑) redko požrešnež, lakomnež: bil je stiskač in pogoltnež / kot psovka zdaj bi se pa še prepiral, pogoltnež
  15.      pogórec  -rca m (ọ̑) kdor živi v hribih ali je doma s hribov: življenje in navade pogorcev
  16.      pogorélček  -čka [č tudi lč] m (ẹ̑) 1. manjšalnica od pogorelec: pogorelčke iz Prestranka je sprejela šola v Postojni 2. zool. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom, Phoenicurus phoenicurus: ščinkavci in pogorelčki se že selijo na jug
  17.      pogorélec  -lca [c tudi lc] m (ẹ̑) kdor je prizadet, oškodovan zaradi požara, ognja: zbirati prispevke za pogorelce; otroci pogorelcev so naglas jokali
  18.      pogorélka  -e [k tudi lk] ž (ẹ̑) ženska oblika od pogorelec: na pogorišču je jokala pogorelka z otroki; ostale so brez doma, kot pogorelke
  19.      pogorélščina  -e [š tudi lš] ž (ẹ̑) 1. ekspr. neuspeh, polom: doživeli so veliko pogorelščino 2. zastar. prispevki za pogorelce: zbirati pogorelščino
  20.      pogoréti  -ím dov., pogôrel (ẹ́ í) 1. biti v požaru, ognju uničen: velik del gozda je pogorel; hiša je pogorela, hlev je pa ostal; ekspr. pogoreti do tal popolnoma / pog., ekspr. sosed je pogorel pogorela mu je hiša, gospodarsko poslopje; brezoseb. pogorelo jim je ∙ ekspr. trikrat seliti, preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči 2. zgoreti do konca: vsa drva so pogorela; sveča je pogorela / ogenj v peči je pogorel ugasnil 3. ekspr. doživeti neuspeh: režiser je s svojo predstavo pogorel; pri volitvah so pogoreli; klavrno pogoreti; pogoreti na celi črti popolnoma, v celoti / načrt je pogorel ni bil uresničen, izpeljan; pri partiji šaha je spet pogorel bil premagan 4. star. prenehati žareti: zarja nad gorami je pogorela pogôrel tudi pogorèl in pogorél -éla -o: pogorel les; pogorela domačija; sam.: zbirati prispevke za pogorele
  21.      pogoríšče  -a s (í) kar ostane po požaru, ognju: na hribu stoji pogorišče planinske koče; ko se je vrnil iz vojske, je našel na mestu hiše pogorišče; oljčni nasadi so se v nekaj urah spremenili v pogorišče // kraj požara, ognja: živino so odvlekli s pogorišča v sosedov hlev; pren., ekspr. pogorišče ljubezni
  22.      pogórje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezane gore: skalnato pogorje; najvišji vrh v pogorju / triglavsko pogorje / ta navada je v pogorju izginila ∙ ekspr. tam je bilo zbrano že vse pogorje prebivalci pogorja
  23.      pogospôščiti se  -im se dov.) zastar. pogospôditi se: v mestu se je čisto pogospoščila
  24.      pogóstem  in po góstem prisl. (ọ̑ ) star. velikokrat, pogosto: piše nam precej pogostem
  25.      pogósten  -tna -o prid., pogóstnejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen // ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši

   30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176 30.201 30.226 30.251 30.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA