Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.026-30.050)



  1.      podslápje  -a s () grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda: globoko podslapje / podslapje jeza
  2.      podsmèh  in podsméh -éha m ( ẹ́; ẹ̑) knjiž. posmeh: njegova šala je bila zelo blizu podsmehu / govoril je z rahlim podsmehom / podsmeh mu je izginil z obraza
  3.      podsmehljív  -a -o prid. ( í) knjiž. posmehljiv: postal je zbadljiv in podsmehljiv / njegov podsmehljivi glas podsmehljívo prisl.: podsmehljivo jo je pogledal
  4.      podsmehljívost  -i ž (í) knjiž. posmehljivost: njegova komaj opazna podsmehljivost / obraz mu je spreletela podsmehljivost / podsmehljivost njenih besed
  5.      podsméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko posmehniti se: zelo očitno se mu je podsmehnil
  6.      podsmíhati se  -am se nedov. ( ) knjiž., redko posmehovati se: stal je ob strani in se jim podsmihal
  7.      pòdstanoválec  -lca [c tudi lc] m (-) jur. kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice; podnajemnik: pravice podstanovalcev
  8.      podstáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na podstat: podstatna lastnost, prvina / raziskovati podstatne principe
  9.      podstávek  -vka m () 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnjunav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose
  10.      podstáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve ◊ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah
  11.      podstavítev  -tve ž () glagolnik od podstaviti: podstavitev posode / s podstavitvijo noge ga je hotel spotakniti
  12.      podstávljanje  -a s (á) glagolnik od podstavljati: podstavljanje posode / s podstavljanjem noge ga je hotel spotakniti
  13.      podsténje  -a s (ẹ̑) nar. vzhodno prostor pod napuščem: pomladno sonce jih je zvabilo na podstenja; sedela sta na podstenju in se pogovarjala; ilovnato, opečnato podstenje
  14.      podstopíti se  in podstópiti se -im se dov. ( ọ́ ọ̑) zastar. lotiti se, začeti: tega dela se še podstopiti ne upam / česar se podstopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: ne podstopim se prositi
  15.      podstréha  -e ž (ẹ̑) del stavbe med streho in stropom najvišje etaže: zidati podstreho / omare so spravili na podstreho podstrešje / pog. stanuje na podstrehi v podstrešnem stanovanju
  16.      podstréšek  -ška m (ẹ̑) star. 1. napušč: hiša ima širok podstrešek; stati pod podstreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: v visokem podstrešku ob hiši je stalo nekaj konj
  17.      podstréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podstreho ali podstrešje: podstrešne stopnice; podstrešno okno / podstrešni prostori / stanuje v podstrešni sobi; dobila je podstrešno stanovanje
  18.      podstréšje  -a s (ẹ̑) prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže: preiskali so vso hišo, od kleti do podstrešja; sobo so mu naredili v podstrešju; veliko, zanemarjeno podstrešje / stanuje na podstrešju v podstrešnem stanovanju; pren., šalj. zdravnik je ugotovil, da je njegovo podstrešje v redu // zastar. streha: hiša s slamnatim podstrešjem
  19.      podstréšnica  -e ž (ẹ̑) podstrešna soba: stanuje v podstrešnici; nizka podstrešnica; poševne stene podstrešnice
  20.      podstrôpen  -pna -o prid. () ki je, se nahaja pod stropom: premikati tovor po podstropnih tirih / podstropna svetilka
  21.      podtáknjenec  -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci
  22.      podtálen  -lna -o prid. () 1. ki je, se nahaja pod zemljo, zemeljsko površino: podtalni rezervoarji; podtalni studenec / podtalni jedrski poskusi podzemeljskigeogr. podtalna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem // knjiž. prikrit, skrit: podtalni tokovi človekove duševnosti / njene podtalne slutnje so se uresničile / podtalno rovarjenje / podtalna mreža tihotapcev skrivna 2. knjiž. ilegalen: podtalni krožki, sestanki / podtalni boj; podtalno delovanje podtálno prisl.: podtalno delovati
  23.      podtálje  -a s () agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: neprepustno podtalje
  24.      podtálnež  -a m () ekspr. kdor prikrito, skrito deluje z določenim namenom: v boju za oblast se je oprl na razne politične podtalneže
  25.      pòdtékst  -a m (-ẹ̑) knjiž. prvine umetniškega dela, zlasti literarnega, ki posredno izražajo njegovo idejo, v njem prevladujoče čustvo, razpoloženje: prevajalcu je uspelo ohraniti tudi podtekst originala; igralci niso znali podati podteksta drame / liričnost romana se čuti predvsem v njegovem podtekstu / idejni podtekst romana / v podtekstu slikarjevih del prevladuje meditativnost

   29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 30.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA