Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (30.001-30.025)



  1.      podróben  -bna -o prid., podróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica // ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni podatki; dobil je zelo podrobna določila, navodila; podrobno poročilo o gospodarskem položaju / podrobna slika razmer / knjiga je sad podrobnega dela / dobiti podroben vpogled v kaj ● zastar. podrobna trgovina trgovina na drobno podróbno prisl.: podrobno izdelati načrt; podrobno opisovati, pripovedovati, raziskati; podrobneje razložiti kaj
  2.      podróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje: organizirati področna posvetovanja o gospodarski problematiki / področna enota društva; področne organizacije / področna raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki usklajujejo skupne interese na določenem strokovnem področju
  3.      podróčje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice ● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vplivbiol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
  4.      podrsávanje  -a s () glagolnik od podrsavati: podrsavanje z nogo je izdajalo zadrego / slišati je bilo ropotanje in podrsavanje / slišalo se je starčevsko podrsavanje / podrsavanje vrvi ◊ rad. motilni pojav, ki ga povzroča zelo počasi se spreminjajoča hitrost premikanja gramofonske plošče ali magnetofonskega traku
  5.      podrsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja // drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej 2. redko podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura
  6.      podŕtje  -a s () 1. glagolnik od podreti: v načrtu je bilo podrtje večjega števila hiš 2. knjiž. slaba, razpadajoča stavba; podrtija: v takem podrtju ni mogoče stanovati
  7.      podružábljenje  -a s () zastar. podružbljenje: podružabljenje proizvajalnih sredstev / podružabljenje upravljanja
  8.      podrúžbljanje  -a s (ū) glagolnik od podružbljati: podružbljanje zemlje / podružbljanje politike
  9.      podrúžbljenje  -a s () glagolnik od podružbiti: podružbljenje proizvodnje / podružbljenje politike / podružbljenje upravljanja, vodenja
  10.      podrúžbljenost  -i ž () lastnost, značilnost podružbljenega: podružbljenost proizvodnje
  11.      podrúžen  -žna -o prid. () knjiž. podružničen: podružni obrat / podružna cerkev
  12.      podrúžničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev ♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole
  13.      podržávljenje  -a s () glagolnik od podržaviti: podržavljenje rudnikov, tovarn
  14.      podsêdeln  -a -o [dǝl] prid. () vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo
  15.      podsêdlica  in podsédlica -e ž (; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
  16.      podsejáti  -séjem dov., podséj in podsèj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo
  17.      podsèk  -éka m ( ẹ́) nar. 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč) 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek
  18.      podsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal podsékan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji
  19.      podsekávati  -am nedov. () s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno
  20.      pòdsékcija  -e ž (-ẹ́) knjiž. pododdelek: ta sekcija ima več podsekcij
  21.      pòdsekretár  -ja m (-á) namestnik sekretarja: postal je podsekretar / republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa
  22.      pòdsestàv  -áva [ses in sǝs] m (- -á) strojn. skupina strojnih delov, ki v okviru sestava predstavlja tehnološko, funkcijsko enoto: podsestav stroja; kontrola podsestavov
  23.      podsétev  -tve ž (ẹ̑) glagolnik od podsejati: pri podsetvi so uporabljali sejalnik / podsetev travnikov
  24.      podsévek  -vka m (ẹ̑) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline: v pšenico sejati podsevek
  25.      pòdsistém  -a m (-ẹ̑) sistem v okviru večjega sistema: proučil je vse podsisteme / podsistem rakete

   29.876 29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076 30.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA