Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (29.951-29.975)



  1.      pòdpovpréčnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost podpovprečnega: podpovprečnost igralcev je bila zelo očitna
  2.      pòdpredsédnica  -e ž (-ẹ̑) ženska oblika od podpredsednik: izvolili so jo za podpredsednico
  3.      pòdpredsédnik  -a m (-ẹ̑) namestnik predsednika: izvoliti predsednika in več podpredsednikov / podpredsednik izvršnega sveta
  4.      podpréti  -prèm dov., podpŕl (ẹ́ ) 1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel // dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo 2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti // z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil podpréti se 1. ekspr. najesti in napiti se: pridi, da se malo podpreš; podpreti se z gnjatjo in vinom 2. star. opreti se: dvignil se je in se podprl na komolce podpŕt -a -o: dobro so podprti za dolgo pot; z dokazi podprta sodba; uta je bila podprta s koli
  5.      pòdprijèm  -éma m (- -ẹ́) šport. prijem, navadno za drog, pri katerem sta palca rok na zunanji strani: podprijem in nadprijem
  6.      pòdpritlíčen  -čna -o prid. (-) nanašajoč se na podpritličje: podpritlični prostori / podpritlično okno
  7.      pòdpritlíčje  -a s (-) del stavbe tik pod pritličjem, navadno za bivanje, delo: stanuje v podpritličju / razprodaja konfekcije je v podpritličju
  8.      podpŕsje  -a s () spodnji del oprsja pri nekaterih živalih: zadel je srno v podprsje
  9.      podpŕtje  -a s () glagolnik od podpreti: podprtje nagnjene stene
  10.      podrásel  -sla -o tudi podrástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki je zrasel pod čim drugim: podraslo drevo ♦ bot. podrasla plodnica plodnica, ki leži pod drugimi cvetnimi deli in je zrasla s cvetiščem; prim. podrasti
  11.      podrástek  -tka m () redko 1. podrast: plaziti se skozi podrastek 2. naraščaj, podmladek: skrbeti za podrastek / velik podrastek telet
  12.      podrásten  -tna -o prid. () nanašajoč se na podrast: podrastne rastline / bujen podrastni sloj
  13.      podrástje  -a s () redko podrast: v tem gozdu skoraj ni podrastja
  14.      podráščec  -a [čǝc] m () bot. rastlina z navadno srčastimi listi in cveti, stoječimi posamič ali v šopih, Aristolochia: navadni podraščec
  15.      pòdravnátelj  -a m (-) star. pomočnik, namestnik ravnatelja: postati podravnatelj / policijski podravnatelj
  16.      pòdrázred  -éda m (-ẹ́) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: podrazred koralnjakov
  17.      podraževáti  -újem nedov.) zviševati ceno; dražiti: kar naprej podražuje najemnino / to podražuje proizvodnjo
  18.      podražítev  -tve ž () glagolnik od podražiti: podražitev blaga, živil / podražitev proizvodnje
  19.      podrébrje  -a s (ẹ̑) anat. predel pod rebrnim lokom: polagati obkladke na podrebrje; desno, levo podrebrje; mišičje podrebrja
  20.      podrêbrn  in podrébrn -a -o prid. (; ẹ̑) knjiž. ki je, se nahaja pod rebri: podrebrne bolečine ◊ anat. podrebrna mrena rebrna mrena
  21.      podrécati  -am dov. (ẹ̑) redko spodrecati: podrecala je krilo in stopila v vodo
  22.      podréden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na podredje: podredna stavčna zveza; podredni stavek / podredni veznik / podredni prilastek neujemalni prilastek // knjiž., redko podrejen, odvisen: biti v podrednem položaju podrédno prisl.: podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge
  23.      podredítev  -tve ž () glagolnik od podrediti: odklonil je prostovoljno podreditev / podreditev osebnih koristi javnim / podreditev oblike vsebini / podreditev tuji oblasti / onemogočiti imperialistom politično podreditev drugih narodov
  24.      podredíti  -ím dov., podrédil ( í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega človeka je težko podrediti / stranke so se podredile odločitvi komisije; pren., ekspr. pohlep si ga še ni popolnoma podredil // z dajalnikom narediti, da ima kdo nižji, odvisen položaj: polkovnika so podredili staremu generalu 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: obrobne pokrajine je podredil središču; podredil si je velik del polotoka / vse okupirano ljudstvo je podredil svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: slikar je obliko podredil barvi / zasebne potrebe se morajo podrediti javnim b) odvisno: podrediti tujo besedo domači / podrediti vožnjo prometnim pravilom podrejèn -êna -o deležnik od podrediti: podrejen položaj; tam je žena podrejena možu; podrejena ljudstva so se uprla; to mesto je bilo podrejeno neposredno vladarju; vse je podrejeno enemu cilju ♦ lingv. podrejeni pomen // publ. nepomemben, nevažen: podrejena vloga nekaterih držav v svetovnem gospodarstvu; opravljati podrejena dela; sam.: neprijazno ravnati s podrejenimi
  25.      podrédje  -a s (ẹ̑) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje ● knjiž., redko princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti

   29.826 29.851 29.876 29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA