Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (29.951-29.975) 
- pòdpovpréčnost -i ž (ȍ-ẹ̑) lastnost, značilnost podpovprečnega: podpovprečnost igralcev je bila zelo očitna ♪
- pòdpredsédnica -e ž (ȍ-ẹ̑) ženska oblika od podpredsednik: izvolili so jo za podpredsednico ♪
- pòdpredsédnik -a m (ȍ-ẹ̑) namestnik predsednika: izvoliti predsednika in več podpredsednikov / podpredsednik izvršnega sveta ♪
- podpréti -prèm dov., podpŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel // dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo 2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti // z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil podpréti se 1. ekspr. najesti in napiti se: pridi, da se malo podpreš; podpreti se z gnjatjo in vinom 2. star. opreti
se: dvignil se je in se podprl na komolce podpŕt -a -o: dobro so podprti za dolgo pot; z dokazi podprta sodba; uta je bila podprta s koli ♪
- pòdprijèm -éma m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) šport. prijem, navadno za drog, pri katerem sta palca rok na zunanji strani: podprijem in nadprijem ♪
- pòdpritlíčen -čna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na podpritličje: podpritlični prostori / podpritlično okno ♪
- pòdpritlíčje -a s (ȍ-ȋ) del stavbe tik pod pritličjem, navadno za bivanje, delo: stanuje v podpritličju / razprodaja konfekcije je v podpritličju ♪
- podpŕsje -a s (ȓ) spodnji del oprsja pri nekaterih živalih: zadel je srno v podprsje ♪
- podpŕtje -a s (ȓ) glagolnik od podpreti: podprtje nagnjene stene ♪
- podrásel -sla -o tudi podrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) ki je zrasel pod čim drugim: podraslo drevo ♦ bot. podrasla plodnica plodnica, ki leži pod drugimi cvetnimi deli in je zrasla s cvetiščem; prim. podrasti ♪
- podrástek -tka m (ȃ) redko 1. podrast: plaziti se skozi podrastek 2. naraščaj, podmladek: skrbeti za podrastek / velik podrastek telet ♪
- podrásten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podrast: podrastne rastline / bujen podrastni sloj ♪
- podrástje -a s (ȃ) redko podrast: v tem gozdu skoraj ni podrastja ♪
- podráščec -a [čǝc] m (ȃ) bot. rastlina z navadno srčastimi listi in cveti, stoječimi posamič ali v šopih, Aristolochia: navadni podraščec ♪
- pòdravnátelj -a m (ȍ-ȃ) star. pomočnik, namestnik ravnatelja: postati podravnatelj / policijski podravnatelj ♪
- pòdrázred -éda m (ȍ-á ȍ-ẹ́) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: podrazred koralnjakov ♪
- podraževáti -újem nedov. (á ȗ) zviševati ceno; dražiti: kar naprej podražuje najemnino / to podražuje proizvodnjo ♪
- podražítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podražiti: podražitev blaga, živil / podražitev proizvodnje ♪
- podrébrje -a s (ẹ̑) anat. predel pod rebrnim lokom: polagati obkladke na podrebrje; desno, levo podrebrje; mišičje podrebrja ♪
- podrêbrn in podrébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) knjiž. ki je, se nahaja pod rebri: podrebrne bolečine ◊ anat. podrebrna mrena rebrna mrena ♪
- podrécati -am dov. (ẹ̑) redko spodrecati: podrecala je krilo in stopila v vodo ♪
- podréden -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na podredje: podredna stavčna zveza; podredni stavek / podredni veznik / podredni prilastek neujemalni prilastek // knjiž., redko podrejen, odvisen: biti v podrednem položaju podrédno prisl.: podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge ♪
- podredítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podrediti: odklonil je prostovoljno podreditev / podreditev osebnih koristi javnim / podreditev oblike vsebini / podreditev tuji oblasti / onemogočiti imperialistom politično podreditev drugih narodov ♪
- podredíti -ím dov., podrédil (ȋ í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega človeka je težko podrediti / stranke so se podredile odločitvi komisije; pren., ekspr. pohlep si ga še ni popolnoma podredil // z dajalnikom narediti, da ima kdo nižji, odvisen položaj: polkovnika so podredili staremu generalu 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: obrobne pokrajine je podredil središču; podredil si je velik del polotoka / vse okupirano ljudstvo je podredil svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: slikar je obliko podredil barvi / zasebne potrebe se morajo podrediti javnim b) odvisno: podrediti tujo besedo domači /
podrediti vožnjo prometnim pravilom podrejèn -êna -o deležnik od podrediti: podrejen položaj; tam je žena podrejena možu; podrejena ljudstva so se uprla; to mesto je bilo podrejeno neposredno vladarju; vse je podrejeno enemu cilju ♦ lingv. podrejeni pomen // publ. nepomemben, nevažen: podrejena vloga nekaterih držav v svetovnem gospodarstvu; opravljati podrejena dela; sam.: neprijazno ravnati s podrejenimi ♪
- podrédje -a s (ẹ̑) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje ● knjiž., redko princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti ♪
29.826 29.851 29.876 29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051