Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (29.826-29.850) 
- podkrepelíti -ím dov., podkrepélil (ȋ í) star. vreči v koga poleno, krepelce: stekel je za fantom, da ga podkrepeli ♪
- podkrepílo -a s (í) knjiž. beseda, besedna zveza, ki podkrepi; podkrepitev: besede je končal s takim podkrepilom, da jim je kar sapo zaprlo ♪
- podkrepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podkrepiti: preproste resnice ne potrebujejo podkrepitve; podkrepitev zahtev po zvišanju cen s podatki o lanskih izgubah / podkrepitev povedanega z udarcem po mizi / v podkrepitev trditve navesti primere // beseda, besedna zveza, ki podkrepi: uporabljati pri ukazih kletvice in druge podkrepitve ♪
- podkrepíti -ím dov., podkrépil (ȋ í) narediti, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepiti znanstveno dokazovanje s primeri; podkrepiti trditev z dokazi / podkrepiti besede s kletvico, opomin s kretnjo / znanstveno podkrepiti teorijo utemeljiti ● knjiž., redko ta dogodek je še podkrepil njegov dvom utrdil, povečal podkrepljèn -êna -o: s kletvico podkrepljena trditev ♪
- podkrépljati -am nedov. (ẹ́) podkrepljevati: trditev podkrepljajo najdeni spomeniki ♪
- podkrepljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata 2. knjiž., redko utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti ♪
- pòdkróvje -a s (ȍ-ọ̑) navt. del ladje pod (glavnim) krovom: iti v podkrovje; prostorno podkrovje / ladijsko podkrovje; podkrovje parnika ♪
- podkúpljenec -nca m (ú) ekspr. podkupljen človek: ta podkupljenec in pijanec ♪
- podkupljívec -vca m (ȋ) ekspr. podkupljiv človek: odkriti, razkrinkati podkupljivca ♪
- podkupoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor podkupuje: odkriti, razkrinkati podkupovalce ♪
- podkupovánje -a s (ȃ) glagolnik od podkupovati: razširilo se je podkupovanje; podkupovanje s cigaretami ♪
- podkúrjenje -a s (ú) glagolnik od podkuriti: pripraviti butare, trske za podkurjenje ♪
- podládje -a s (ȃ) navt. ugreznjeni del ladje, čolna: luknja v podladju ♪
- podláganje -a s (ȃ) glagolnik od podlagati: podlaganje kamnov / podlaganje oblačil / podlaganje govorne oddaje z glasbo ♪
- podláhet -htí tudi -hti ž (ȃ) nav. mn. podlaket: rokavi segajo do sredine podlahti ♪
- podláhten -tna -o prid. (ȃ) podlakten: podlahtne mišice ♪
- podláhtje -a s (ȃ) star. podlaket ♪
- podláket -kta m (ȃ) del roke med zapestjem in komolcem: iztegovati podlaket; mišice podlakta; kosti v podlaktu ♪
- podláket -ktí tudi -kti ž (ȃ) del roke med zapestjem in komolcem: prijeti za podlaket ♪
- podlákten -tna -o (ȃ) pridevnik od podlaket: podlaktne kosti; podlaktne mišice ♪
- podléči -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil // priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel ♪
- podlégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen // prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost ♪
- podlehtje gl. podlahtje ♪
- podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek 2. poljud. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, strok. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek ◊ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius ♪
- podlésen -sna -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice ♪
29.701 29.726 29.751 29.776 29.801 29.826 29.851 29.876 29.901 29.926