Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (29.751-29.775)


  1.      pôden  -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala ♪
  2.      pòdenôta  -e ž (ȍ-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot ♪
  3.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene ♪
  4.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo ♪
  5.      podeskáti  -ám [dǝs] dov. (á ȃ) les. obložiti, pokriti z deskami: podeskati stene ♪
  6.      podést  -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana ♪
  7.      podesta  tudi podestà -ja [-stá] m (ȃ) 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta ♪
  8.      podestat  gl. podeštat ♪
  9.      podésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podest: podestna površina / podestna ograja ♪
  10.      podeštát  in podestát -a m (ȃ) nar. 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat ♪
  11.      podeželàn  in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m (ȁ á; ȃ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani ♪
  12.      podeželánka  tudi podeželjánka -e ž (ȃ) ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke ♪
  13.      podežêlec  -lca m (ȇ) knjiž., redko podeželan: norčeval se je iz podeželcev ♪
  14.      podežêlen  -lna -o prid. (ȇ) zastar. podeželski: podeželno mesto ♪
  15.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani ♪
  16.      podežêlski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena ♪
  17.      podežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) ki je po dežju: podeževni hlad ♪
  18.      pódgêslo  -a s (ȍ-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno ♪
  19.      podgláven  -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino ♪
  20.      pòdgléženj  -žnja m (ȍ-ẹ́) anat. del noge pod gležnjem; nart ♪
  21.      podgóbje  -a s (ọ̑) bot. mrežasto razrasle nitke, iz katerih zrastejo gobe, glive; micelij: zelo razraslo podgobje ♪
  22.      podgórec  -rca m (ọ̑) kdor živi v podgorju ali je doma iz podgorja: hribovci in podgorci ♪
  23.      podgoréti  -ím dov., podgôrel (ẹ́ í) nar. zahodno zažareti, zardeti: zvečer je nebo podgorelo / od vina mu je obraz podgorel ♪
  24.      podgórje  -a s (ọ̑) geogr. raven svet ob vznožju gor: pirenejsko podgorje; široko podgorje Alp ♪
  25.      podgrádje  -a s (ȃ) knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema ♪

   29.626 29.651 29.676 29.701 29.726 29.751 29.776 29.801 29.826 29.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA