Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (29.726-29.750) 
- podčépina -e ž (ẹ̑) 1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine 2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti ♪
- pòdčlôvek -éka m ed. in dv. (ȍ-ó ȍ-ẹ́) ekspr. kdor je manj sposoben, manj popoln od povprečnega človeka: nadčlovek in podčlovek / ženska je bila zanj še zmeraj podčlovek neenakovredna moškemu; prim. podljudje ♪
- podčrtávanje -a s (ȃ) glagolnik od podčrtavati: podčrtavanje besed / podčrtavanje pomena vzgoje ♪
- podčŕten -tna -o prid. (ȓ) navadno v zvezi podčrtna opomba opomba pod črto: razložiti v podčrtnih opombah ♪
- pòddêblo -a s (ȍ-é) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: poddeblo členonožcev ♪
- pòddél -a [tudi eu̯] m (ȍ-ẹ̄) kar nastane z delitvijo dela: deli in poddeli ♪
- poddélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) obrt. narediti nov spodnji del obuvala: poddelati škornje ♪
- pòddesétnik -a m (ȍ-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika ♪
- podebatírati -am dov. (ȋ) krajši čas debatirati: na hitro so podebatirali o spornih vprašanjih / ekspr. jutri se dobiva in malo podebatirava se pogovoriva ♪
- podebelíti -ím dov., podebélil (ȋ í) zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili ♪
- podedljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da podedovati: podedljiva pravica / podedljiva bolezen ♪
- podedljívost -i ž (í) lastnost podedljivega: podedljivost lastnosti ♪
- podedovánje in podédovanje -a s (ȃ; ẹ̄) glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj ♪
- podedovánost in podédovanost -i ž (á; ẹ̄) lastnost podedovanega: podedovanost nagona ♪
- podedováti -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje ♪
- pôdel -éla [eu̯] m (ó ẹ́) nar. prema (pri kmečkem vozu): prednji, zadnji podel ♪
- pôdel -dla -o [ǝu̯] prid., pôdlejši (ó) ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist pôdlo prisl.: podlo ravnati ♪
- podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala ∙ zastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo ∙ nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni ♪
- podelílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica ♪
- podelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig ♪
- podelíti -ím dov., podélil (ȋ í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja ♪
- podeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču ♪
- podeljeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: dekan je začel podeljevati diplome; podeljevati odlikovanja // knjiž. dajati sploh: podeljevati posestva / podeljevati kredite / podeljevati plemiške naslove ♪
- podelováti -újem dov. (á ȗ) nar. z izdelovanjem česa porabljati: podeluje že drugi klobčič volne ∙ zastar. podelovati smetano v maslo predelovati ♪
- podemokrátiti -im dov. (á ȃ) narediti kaj demokratično: podemokratiti družbeni sistem; upravljanje se je podemokratilo / ekspr. podemokratiti strokovno izrazje narediti bolj razumljivo ♪
29.601 29.626 29.651 29.676 29.701 29.726 29.751 29.776 29.801 29.826