Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (29.626-29.650)



  1.      poceníti  -ím dov., pocéni; pocénil ( í) narediti kaj cenejše: poceniti blago, živila; sladkor se je pocenil / publ. poceniti proizvodnjo zmanjšati proizvodne stroške
  2.      pocenjeváti  -újem nedov.) delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo
  3.      pocépati  -am tudi pocêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. 1. popadati: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop 2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza
  4.      pocepetáti  -ám dov.) krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal
  5.      pocepíti  in pocépiti -im dov. ( ẹ́) drugega za drugim cepiti: ogledoval je jablane, ki jih je prejšnje leto pocepil / ko je pocepil otroke, so prišli na vrsto odrasli
  6.      pocésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je na cesti: pocestno blato / redko star pocestni napev poulični; ekspr. pocestni otroci potepuški; brezdomni / ekspr. pocestna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. nespodoben, prostaški: pocestne besede, kvante; zmerjati s pocestnimi imeni; sam.: nekaj pocestnega je na njej
  7.      pocéstnica  -e ž (ẹ̑) slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
  8.      pocéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu
  9.      pocestnják  -a m (á) nar. potepuh, klatež: druži se s pocestnjaki; hodi brez cilja kakor pocestnjak
  10.      pocigániti se  -im se dov.) prilagoditi se ciganskemu načinu življenja in mišljenja: ušel je od doma in se pociganil
  11.      pocínkanje  -a s () glagolnik od pocinkati: pocinkanje pločevine
  12.      pocuréti  -ím dov. (ẹ́ í) steči, spolzeti v tankem curku: kri mu je privrela na lase in mu pocurela čez obraz
  13.      pocvítanje  -a s () agr. zapoznelo cvetenje posameznih cvetov: pocvitanje sadnega drevja
  14.      pocvréti  -cvrèm dov., pocvŕl (ẹ́ ) 1. krajši čas cvreti: narezano slanino pocvremo in dodamo čebulo 2. pog., ekspr., v zvezi z jo steči, zbežati: nenadoma jo je pocvrl po hodniku
  15.      počásce  prisl. () nar. zahodno počasi: počasce je šel k njemu
  16.      počásen  -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledkuavt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih
  17.      počasnè  -éta m ( ẹ́) slabš. počasen človek: pri delu je pravi počasne
  18.      počasnè  -éta s ( ẹ́) slabš. počasen človek: še zmeraj si tako počasne
  19.      počasnéla  -e ž (ẹ̑) slabš. počasna ženska: prava počasnela je
  20.      počásnež  -a m () ekspr. počasen človek: pri delu je pravi počasnež
  21.      počastítev  -tve ž () glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika
  22.      počastítven  -a -o prid. () nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred
  23.      počaščênec  -nca m (é) knjiž. kdor je počaščen: kosilo za počaščence
  24.      počaščênje  -a s (é) knjiž., redko počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje praznika
  25.      počebljáti  -ám dov.) krajši čas čebljati: rad bi malo počebljal z njo

   29.501 29.526 29.551 29.576 29.601 29.626 29.651 29.676 29.701 29.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA