Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (29.626-29.650) 
- poceníti -ím dov., pocéni; pocénil (ȋ í) narediti kaj cenejše: poceniti blago, živila; sladkor se je pocenil / publ. poceniti proizvodnjo zmanjšati proizvodne stroške ♪
- pocenjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo ♪
- pocépati -am tudi pocêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. 1. popadati: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop 2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza ♪
- pocepetáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal ♪
- pocepíti in pocépiti -im dov. (ȋ ẹ́) drugega za drugim cepiti: ogledoval je jablane, ki jih je prejšnje leto pocepil / ko je pocepil otroke, so prišli na vrsto odrasli ♪
- pocésten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je na cesti: pocestno blato / redko star pocestni napev poulični; ekspr. pocestni otroci potepuški; brezdomni / ekspr. pocestna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. nespodoben, prostaški: pocestne besede, kvante; zmerjati s pocestnimi imeni; sam.: nekaj pocestnega je na njej ♪
- pocéstnica -e ž (ẹ̑) slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica ♪
- pocéstnik -a m (ẹ̑) knjiž. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu ♪
- pocestnják -a m (á) nar. potepuh, klatež: druži se s pocestnjaki; hodi brez cilja kakor pocestnjak ♪
- pocigániti se -im se dov. (á ȃ) prilagoditi se ciganskemu načinu življenja in mišljenja: ušel je od doma in se pociganil ♪
- pocínkanje -a s (ȋ) glagolnik od pocinkati: pocinkanje pločevine ♪
- pocuréti -ím dov. (ẹ́ í) steči, spolzeti v tankem curku: kri mu je privrela na lase in mu pocurela čez obraz ♪
- pocvítanje -a s (ȋ) agr. zapoznelo cvetenje posameznih cvetov: pocvitanje sadnega drevja ♪
- pocvréti -cvrèm dov., pocvŕl (ẹ́ ȅ) 1. krajši čas cvreti: narezano slanino pocvremo in dodamo čebulo 2. pog., ekspr., v zvezi z jo steči, zbežati: nenadoma jo je pocvrl po hodniku ♪
- počásce prisl. (ȃ) nar. zahodno počasi: počasce je šel k njemu ♪
- počásen -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v
čedalje večjem časovnem presledku ◊ avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih ♪
- počasnè -éta m (ȅ ẹ́) slabš. počasen človek: pri delu je pravi počasne ♪
- počasnè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. počasen človek: še zmeraj si tako počasne ♪
- počasnéla -e ž (ẹ̑) slabš. počasna ženska: prava počasnela je ♪
- počásnež -a m (ȃ) ekspr. počasen človek: pri delu je pravi počasnež ♪
- počastítev -tve ž (ȋ) glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika ♪
- počastítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred ♪
- počaščênec -nca m (é) knjiž. kdor je počaščen: kosilo za počaščence ♪
- počaščênje -a s (é) knjiž., redko počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje praznika ♪
- počebljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas čebljati: rad bi malo počebljal z njo ♪
29.501 29.526 29.551 29.576 29.601 29.626 29.651 29.676 29.701 29.726