Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (29.451-29.475) 
- plezáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. plezati: otroci so plezarili po drevju / plezariti po skalah ♪
- plézati -am nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol ∙ ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem 2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber 3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu plezáje: plezaje po strmini, so se zelo utrudili plezajóč -a -e: plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali ♪
- plézavček -čka m (ẹ̑) nav. mn., zool. plezalček ♪
- pleziozáver -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival z želvi podobnim trupom: okostje pleziozavra ♪
- plezljív -a -o prid. (ȋ í) po katerem se da plezati: plezljiva stena ♪
- pléža -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna ♪
- plímen -mna -o (ȋ) pridevnik od plima: plimni valovi ♪
- plimovánje -a s (ȃ) izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevati plimovanje; pren., publ. plimovanje gostov ♪
- plinobetón -a m (ọ̑) grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona ♪
- plinomér -a m (ẹ̑) teh. priprava, ki kaže količino porabljenega plina: uradni preizkus plinomerov ♪
- plinotêsen -sna -o prid. (é) nestrok. za plin neprepusten: plinotesna inštalacija ♪
- plinovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na plinovod: plinovodna cev / plinovodno omrežje ♪
- pliocén -a m (ẹ̑) geol. mlajša doba mlajšega terciarja: okamnine iz pliocena ♪
- pliocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pliocen: pliocenski sedimenti / pliocensko jezero ♪
- plisé -ja m (ẹ̑) drobne, trajno zalikane gube na blagu: obleka s plisejem ♦ obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu ♪
- plítek -tka -o prid., plítkejši (í) knjiž. plitev: plitek jarek / ribez ima plitke korenine / rana je plitka / plitek človek / čutil je le plitko veselje ♪
- plítev -tva -o prid., plítvejši (í) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik // ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi // ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev // ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura // ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo
veselje ● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni ◊ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo področje nizkega zračnega pritiska področje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief plítvo prisl.: plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice ♪
- plitkovôden -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na plitvo vodo: plitkovodne živali ♪
- plitvéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati plitev: zaradi suše je reka plitvela ♪
- plítvež -a m (ȋ) ekspr. kdor ni sposoben močno občutiti, doživeti: ne oziraj se na mnenje tega plitveža ♪
- plívkanje -a s (ȋ) glagolnik od plivkati: plivkanje vode ob čoln / plivkanje morja ♪
- pljúčen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza ● poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ◊ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti ♪
- pljúnec -nca m (ȗ) star. pljunek: obrisati pljunec; krvav pljunec ♪
- pljúnek -nka m (ȗ) kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek ∙ ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota ♪
- pljúskanje -a s (ȗ) glagolnik od pljuskati: pljuskanje vode / zaslišalo se je pljuskanje vesel ♪
29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476 29.501 29.526 29.551