Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (29.201-29.225)


  1.      planimetríja  -e ž (ȋ) 1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija: ukvarjati se s planimetrijo 2. knjiž., s prilastkom planimetrična oblikovanost, razporeditev: planimetrija mesta ♪
  2.      planinárjenje  -a s (á) glagolnik od planinariti: planinarjenje in izletništvo ♪
  3.      planínec  -nca m (ȋ) 1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili na Triglav; navdušen planinec; ekspr. nedeljski planinec 2. kdor živi v hribih ali je doma s hribov; hribovec: planinci kosijo travo pozneje kot dolinci 3. vojak enote, izurjene za operacije v gorah: dodelili so ga k planincem 4. nar. gorenjsko planšar: planinci so prignali živino v dolino ♪
  4.      planínšček  -čka m (ȋ) bot. rastlina s pritličnimi srčastimi ali ledvičastimi listi in škrlatnimi cveti, Homogyne: alpski, gozdni planinšček ♪
  5.      planíranje  -a s (ȋ) glagolnik od planirati: dolgoročno, kratkoročno planiranje; planiranje proizvodnje; planiranje družbenega, gospodarskega razvoja / začeti planiranje travnika za otroško igrišče ◊ ekon. družbeno planiranje ki usklajuje razvoj gospodarstva; med. planiranje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok; načrtovanje rojstev; urb. prostorsko, urbanistično planiranje ♪
  6.      planírec  -rca m (ȋ) redko planer ♪
  7.      planíren  -rna -o prid. (ȋ) namenjen za planiranje, izravnavanje: izdelovati planirno orodje ♦ grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje ♪
  8.      plánje  -a s (ā) glagolnik od plati: mornarji so bili potni od planja / planje ajde / planje prsi, pljuč / planje krvi ♪
  9.      plánkonkáven  -vna -o prid. (ȃ-ȃ) fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen: plankonkavna leča ♪
  10.      plánkonvéksen  -sna -o prid. (ȃ-ẹ̑) fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen: plankonveksna leča ♪
  11.      plantážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetje plantážno prisl.: plantažno gojiti cvetlice ♪
  12.      plapolánje  -a s (ȃ) glagolnik od plapolati: že od daleč se je videlo plapolanje zastav / opazoval je plapolanje ognja na ognjišču; ni mogel brati zaradi plapolanja svetlobe / nemirno plapolanje domišljije // šum, ki ga povzroča tako gibanje: ležal je na jadrnici in prisluškoval plapolanju jader ◊ elektr. neredno in počasno spreminjanje svetlobe ♪
  13.      plasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od plasirati: možnosti za plasiranje izdelkov na tržišče / ukvarjal se je s plasiranjem knjig med bralce / plasiranje pri tekmovanju ♪
  14.      plastelín  -a m (ȋ) gnetljiva snov iz gline, voska, mineralnih barvil, ki se uporablja za modeliranje, oblikovanje: otroci radi delajo kipce iz plastelina; s plastelinom oblikovati sledove vloma ♪
  15.      plásten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na plast ž: plastna delitev prebivalcev ◊ elektr. plastni upor upor, katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; petr. plastna usedlina usedlina, ki se useda v plasteh ♪
  16.      plastén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz plasta, plastične mase: plasteni izdelki ♪
  17.      plastenják  -a m (á) vrtn. rastlinjak, pokrit s plastično folijo: gojiti krizanteme v plastenjakih ♪
  18.      plasténka  -e ž (ẹ̄) žarg. posoda iz plastične mase, navadno steklenica: olje in kis je najraje kupovala v plastenkah ♪
  19.      plástičen  -čna -o prid. (á) 1. ki je iz plastične mase: plastičen lonček, plašč, žleb; izdelovati plastične stole; plastična kupola, obloga, vrečka / plastična masa / plastična skakalnica skakalnica, pokrita s plastično maso 2. ki se da gnesti, oblikovati: plastična glina; ta snov je zelo plastična 3. ki ima izrazite, vidne oblike: plastična podoba; figure na njegovih slikah so zelo plastične / plastičen relief / ekspr. ugaja mu njeno plastično telo // poln izrazitih, značilnih potez: piše v zelo nazornem, plastičnem jeziku; ima plastično izražanje / osebe v tej drami so zelo plastične ● plastična kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa; plastična operacija operacija, z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa ◊ fiz. plastična deformacija trajna sprememba oblike predmeta, ko so nanj že prenehale delovati sile, ki so jo povzročale; um. plastični slog; voj. plastično razstrelivo razstrelivo, ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator plástično prisl.: zna plastično oblikovati svoje kipe in postave na slikah; plastično opisovati, pripovedovati ♪
  20.      plášček  -čka m (á) manjšalnica od plašč: oblekla je plašček in stekla na dvorišče; plašček iz volne / plašček laži, pod katerega se je hotel skriti, je bil premajhen ● ogrnila si je plašček in se začela česati ogrinjalo ♪
  21.      pláščen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na plašč: iz plaščnega žepa je potegnila robec / plaščno gretje, hlajenje ♪
  22.      plášen  stil. plašán -šna -o stil. -ó prid., plášnejši (á ȃ á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plašen in molčeč človek / ko se vas navadi, ne bo več plašen; pren., ekspr. plašno pričakovanje // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plašen pogled; plašna beseda 2. ki se boji; boječ: plašna žival plášno tudi plašnó prisl.: plašno se ozreti; plašno vstopiti ♪
  23.      plašljívec  -vca m (ȋ) knjiž., ekspr. boječ, bojazljiv človek: imeli so ga za plašljivca ♪
  24.      plášnež  -a m (ȃ) ekspr. plašen človek: imajo ga za plašneža in sramežljivca ♪
  25.      platánovec  -vca m (ȃ) knjiž., redko platana: ob poti je raslo nekaj platanovcev ♪

   29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251 29.276 29.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA