Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (29.026-29.050)



  1.      pijančevánje  -a s () glagolnik od pijančevati: s pijančevanjem bo vse zapravil / boj proti pijančevanju
  2.      pijančeváti  -újem nedov.) daljši čas pretirano uživati alkoholne pijače: nehal je pijančevati; pijančuje in kvarta / ekspr. pijančevali so do jutra pili, popivali
  3.      pijánec  -nca m () kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov / pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec ∙ drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebitimed. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
  4.      píkanje  -a s () glagolnik od pikati: čebelje pikanje / ni se zmenil za pikanje in norčevanje / rahlo pikanje dežnih kapljic na okno / opazoval je goloba pri pikanju zrnja
  5.      pikánten  -tna -o prid., pikántnejši () 1. zelo začinjen: pikantna jed, omaka / jed pikantnega okusa / pikantna začimba; pren., ekspr. pikanten članek 2. ekspr. dražljiv, privlačen: pikanten dogodek, škandal; pikantna novica, šala / knjiž. ženska v pikantnem negližeju pikántno prisl.: pikantno povedati kaj; pikantno začinjena omaka; sam.: doživel bi rad kaj pikantnega
  6.      pikanteríja  -e ž () ekspr. dražljiv, privlačen dogodek: hlastali so za pikanterijami; pikanterije iz zasebnega življenja / v reviji je polno pikanterij sestavkov, slik o takih dogodkih
  7.      pikapôkanje  -a s () glagolnik od pikapokati: s skednjev je bilo slišati pikapokanje cepcev
  8.      píkčanje  -a s () glagolnik od pikčati: s pikčanjem izpolnjevati kvadrat
  9.      piké  -ja m (ẹ̑) bombažna tkanina z vtkanimi reliefnimi črtami ali geometričnim vzorcem: bluza, ovratnik iz pikeja
  10.      pike  igra gl. piket
  11.      píkec  -kca m () ekspr. pikasta žival ali rastlina: pikec se ji je stisnil k nogam in zadovoljno predel / pikastim storžem so rekli pikci ◊ agr. črni pikec bolezen rastlin, pri kateri deli listov ali plodov potemnijo in odmrejo
  12.      pikéjast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz pikeja: pikejasta bluza
  13.      píkelj  -klja in -na [kǝl] m (í) teh. kramp, ki ima samo konico: kopati s pikljem
  14.      píker  -kra -o prid. (í) ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: piker človek; včasih je malo pikra / piker dovtip; njegov odgovor je bil precej piker; pikre, zbadljive besede ● knjiž., redko popiti kozarec pikrega terana trpkega píkro prisl.: pikro se nasmehniti; pikro odgovoriti; sam.: ekspr. požreti je moral marsikatero pikro neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo
  15.      pikét  -a tudi piké -ja m (ẹ̑) igra s kartami za dve osebi, razširjena zlasti v Franciji: igrati piket; partija piketa; neskl. pril.: piket karte
  16.      pikíranje 1 -a s () glagolnik od pikirati1: pikiranje sejancev / vbod za pikiranje
  17.      pikíranje 2 -a s () glagolnik od pikirati2: bombardiranje s pikiranjem
  18.      píkničen  -čna -o prid. () med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti
  19.      pikolóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor pretirava v zahtevah po natančnosti: učitelj ni bil pikolovec; velik pikolovec
  20.      píkrež  -a m () ekspr. piker človek: ta pikrež jo je kar naprej zbadal
  21.      pikturálen  -lna -o prid. () knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike
  22.      piláster  -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster
  23.      píldek  -dka m () iron. slika: sem in tja je naslikal kak pildek ∙ star. kaplan je delil pildke podobice; ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen
  24.      pílež  -a m () žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži
  25.      píljenje  -a s () glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika

   28.901 28.926 28.951 28.976 29.001 29.026 29.051 29.076 29.101 29.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA