Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (27.651-27.675) 
- otŕpen -pna -o prid. (ȓ) med., v zvezi otrpni krč tetanus: cepivo proti otrpnemu krču ♪
- otrpévati -am nedov. (ẹ́) postajati negiben, tog, manj občutljiv: roke so jim otrpevale od mraza ♪
- otŕpnjenje -a s (ȓ) glagolnik od otrpniti: otrpnjenje mišic, sklepov, tilnika / iz otrpnjenja ga je zbudil glasen krik iz otrplosti ♪
- otŕpnjenost -i ž (ȓ) redko otrplost: odrevenelost in otrpnjenost / ni si znal odgovoriti, od kod ta čustvena, umska otrpnjenost ♪
- otvésti otvézem in otvêsti otvêzem dov., otvézel (ẹ́; é) nar. koroško privezati, navezati: na cesti je psa spet otvezel / otvesti koga čez pas / otvesti z verigo otvézen -a -o: pes je bil otvezen na vrvici; otvezena živina ♪
- otvéza -e ž (ẹ̑) nar. koroško veriga (za privezovanje goveda k jaslim): živina je rožljala z otvezami / volovske otveze ♪
- otvézati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) nar. koroško privezovati, navezovati: otvezati kravo k jaslim, psa na vrvico ♪
- otvorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od otvoriti: otvoritev zborovanja / otvoritev razstave / otvoritev ceste, nove avtobusne linije ♦ šah. otvoritev igre začetna poteza igre; indijska otvoritev // prireditev ob slovesni izročitvi česa v javno, splošno uporabo: biti na otvoritvi; na večer pred otvoritvijo so imeli nastopajoči zadnje vaje ♪
- otvorítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na otvoritev: otvoritvena slovesnost / otvoritveni govor / otvoritvena predstava sezone prva, uvodna; otvoritveno zborovanje ♪
- outsider -ja [áu̯tsájd-] m (ȃ-ȃ) 1. žarg., šport. kdor ima na tekmovanju malo možnosti za zmago: tekmovalci so se razdelili na dve skupini — boljše igralce in outsiderje / njihovo moštvo je letos igralo vlogo outsiderja 2. publ. kdor ni vključen v kako skupnost, obstranec: vsi junaki v romanu so outsiderji in bohemi; družbeni outsider ♪
- outsiderski -a -o [áu̯tsájd-] prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na outsiderje: outsidersko igranje / pisatelj opisuje outsiderski položaj glavnega junaka ♪
- outsiderstvo -a [áu̯tsájd-] s (ȃ-ȃ) publ. stanje, položaj človeka, ki se ne vključi v kako skupnost: nezaupanje ga je pripeljalo v outsiderstvo ♪
- ovádenec -nca m (ȃ) jur. kdor je ovaden: ovadenec in ovaditelj ♪
- ovadítelj -a m (ȋ) jur. kdor sporoči pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja ali dejanje samo: podpis ovaditelja ♪
- ovajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. ovaduh: postati ovajalec; bati se ovajalcev ♪
- ovájanje -a s (ā) glagolnik od ovajati: ovajanje in zapiranje svobodomislecev; ovajanje za denar ♪
- oválen -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben enakomerno (jajčasto) sploščenemu krogu: rastlina z velikimi ovalnimi listi; ima ovalen obraz / ovalna oblika izreza ♪
- óvbe medm. (ọ̑) zastar. joj, ojoj: ovbe, osa me je pičila / ovbe, česa ne poveš ♪
- ovčeréja tudi ovčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo ovc: ovčereja in govedoreja ♪
- ovčeréjec tudi ovčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci ♪
- ovčeréjski tudi ovčjeréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ovčerejce ali ovčerejo: ovčerejske farme / ovčerejska dela ♪
- ovčetína in ovčétina -e ž (í; ẹ̑) ovčje meso: jesti ovčetino; kuhana, pečena ovčetina ♪
- ovdovélost -i ž (ẹ́) stanje ovdovelega človeka: zavračala je misel na ovdovelost ♪
- ovdovéti -ím dov. (ẹ́ í) postati vdovec, vdova: hitro, zgodaj je ovdovel ovdovèl in ovdovél -éla -o: živela je s svojo ovdovelo hčerjo in vnukom ♪
- ovédati se -am se nedov. (ẹ́) knjiž. spoznavati kaj, zavedati se česa: ovedati se misli, resničnosti; dobro smo se ovedali, da ni druge možnosti // kritično presojati, spoznavati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: ljudje so se le polagoma politično ovedali ovédati zastar. poizvedovati, spraševati: vsepovsod je ovedal, če so srečali takega človeka ♪
27.526 27.551 27.576 27.601 27.626 27.651 27.676 27.701 27.726 27.751 
