Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (27.076-27.100)


  1.      oprêsti  oprêdem in oprésti oprédem dov., stil. oprèl oprêla in opréla (é; ẹ́) 1. oviti, obdati s pajčevino: pajek je opredel muho // redko oviti: žico opresti z nitjo 2. ekspr. zvijačno si pridobiti zlasti čustveno naklonjenost koga: opredel jih je z razkazovanjem svoje spretnosti; tako ga je opredla, da ji izpolni vsako željo / opredla mu je srce ♪
  2.      opréti  oprèm dov., opŕl (ẹ́ ȅ) navadno v zvezi z na 1. dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti roke na mizo, ob kolena // narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpreti: bolnika sta oprla dva moža / opreti strop z oporami 2. vzeti, uporabiti kaj za osnovo, izhodišče: opreti sodbo na ugotovljena dejstva; znanstvenik se je v svoji raziskavi oprl na najnovejše izsledke opréti se 1. prijeti se koga tako, da se ohrani pokončen položaj: začutila je, da se ji vrti v glavi, zato se je oprla nanj // postaviti se v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti se na komolce; opreti se na palico; z roko se je oprla ob rob mize 2. dobiti pomoč, podporo: v težavah se lahko opre nanj; opri se nase opŕt -a -o: na palico oprt starec; izjava je oprta na dejstva; gospodarstvo, oprto na težko industrijo ♪
  3.      oprèz  -éza m (ȅ ẹ́) knjiž., redko 1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom 2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu ♪
  4.      oprézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od oprezati: stalno oprezanje ga je utrudilo / oprezanje za sovražnikom ♪
  5.      oprézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. gledati kaj z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: potuhnila se je in oprezala; oprezala je, preden je vstopila; oprezati skozi okno / napeto je oprezal v dolino; cele dneve je oprezal, da bi ga našel 2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezati za tatovi / oprezati za medvedom ∙ ekspr. fant že opreza za dekleti se že zanima zanje ♪
  6.      oprézen  -zna -o prid., opréznejši (ẹ́ ẹ̄) previden, pazljiv: človek mora biti oprezen; oprezni, neodločni ljudje / razlagati z opreznim glasom; slišati oprezne korake oprézno prisl.: oprezno ogibati se česa; oprezno ravnati s čim ♪
  7.      opréznež  -a m (ẹ̑) ekspr. previden, pazljiv človek: prevelik opreznež je; oprezneži in strahopetci ♪
  8.      opréznost  -i ž (ẹ́) previdnost, pazljivost: opreznost v prometu; delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka ♪
  9.      oprezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor išče, čaka koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezovalci so se poskrili ♪
  10.      oprezovánje  tudi oprézovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od oprezovati: navadila se je na nenehno oprezovanje okoli hiše / oprezovanje za sovražnikom ♪
  11.      oprezováti  -újem tudi oprézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) 1. gledati kaj z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: hodi okoli tabora in oprezuje; oprezovati iz skrivališča, izza ogla; oprezovati okoli hiše, skozi ključavnico / celo uro je oprezovala, kdaj pride; ekspr. oprezuje za vsakim mojim korakom 2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezovati za tihotapci / oprezovati za divjadjo ∙ ekspr. fant že oprezuje za dekleti se že zanima zanje oprezováje: hoditi, oprezovaje na vse strani oprezujóč -a -e: vstopil je, previdno oprezujoč okoli sebe; oprezujoč lovec; prisl.: oprezujoče se je zagledal v temo ♪
  12.      opŕhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) nekoliko plesniv: oprhla moka; oprhlo žito / slama je postala oprhla ♪
  13.      oprhnéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko postati nekoliko plesniv; oprhniti: seno je na vlagi oprhnelo ♪
  14.      oprijèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od oprijeti: oprijem je počasi popustil; s previdnimi oprijemi se je dvigal ob zidu / kolesa imajo dober oprijem; mehek oprijem obleke // mesto, ki se da oprijeti: iskal je primeren oprijem; nikjer ni bilo oprijema / v led si je izsekal oprijem ♪
  15.      oprijemáč  -a m (á) redko oprijemalo: oprijemač v avtomobilu ♪
  16.      oprijemálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za oprijemanje: oprijemalno orodje / oprijemalni kaveljčki stebla ♦ bot. oprijemalna korenina korenina na steblu navadno bršljana za oprijemanje po deblu, skali; zool. oprijemalna noga noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti ♪
  17.      oprijemalíšče  -a s (í) mesto, kjer se da oprijeti: poiskal je primerno oprijemališče in se dvignil // redko opora: vsa prizadevanja so brez oprijemališča ♪
  18.      oprijemálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) nav. mn. izrastek, s katerim se rastlina oprijema: potrgati oprijemalke ♪
  19.      oprijemálo  -a s (á) priprava za oprijemanje: pritrditi oprijemalo na steno / nastavek se lahko uporablja tudi za oprijemalo / oprijemalo stola ♪
  20.      oprijémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od oprijemati: ročaj za oprijemanje / povečati oprijemanje koles na cestišču ♪
  21.      oprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) imeti roke, prste položene okrog česa: oprijemati drevo / trdno je oprijemal volan oprijémati se 1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: oprijemati se debla / oprijemala se ga je pod pazduho // prijemati, navadno trdno: oprijema se in se opoteka do vrat; oprijemati se stene 2. pojavljati se tesno okrog česa: blago se mehko oprijema telesa / taka kolesa se dobro oprijemajo ceste 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vztrajno se oprijema učenja / z vso voljo se je oprijemala življenja oprijemajóč -a -e: zlezel je iz vode, oprijemajoč se vej ♪
  22.      oprijémek  -mka m (ẹ̑) redko oprimek: trden oprijemek ♪
  23.      oprijémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oprijemanje: oprijemna sila / velika oprijemna ploskev ♪
  24.      oprijemljív  -a -o prid., oprijemljívejši (ȋ í) knjiž. 1. s čuti zaznaven: zakoni oprijemljivega sveta; pren. oprijemljiva zaznava, predstava // določljiv, opredeljiv: pojav je dovolj oprijemljiv / poiskati oprijemljiv primer 2. ki se rad oprime: oprijemljivo blago oprijemljívo prisl.: spomin je oprijemljivo blizu; sam.: rad bi kaj oprijemljivega ♪
  25.      oprijemljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost oprijemljivega: oprijemljivost dokaza ♪

   26.951 26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126 27.151 27.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA