Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (26.701-26.725)



  1.      ométalo  tudi ometálo -a s (ẹ́; á) redko omelo: pomesti pepel z ometalom
  2.      ométanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ometati1: ometanje dimnikov / ometanje čebel s satja
  3.      ométati 1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. čistiti z metlo, omelom: ometati dimnik, peč; ometati stene pred beljenjem // z ometanjem, pometanjem odstranjevati: ometati pajčevine, prah, saje ♦ čeb. ometati čebele s satja 2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: privzdignila je krilo, da ne bi ometala po tleh; dolga vrv ometa po zidu / maček jo je ometal z repom po nogah ● ekspr. kar naprej ometa okrog hiše hodi
  4.      ométati 2 -am nedov. (ẹ̄) delati, da se iz smetane izloči maslo; mesti: naučil se je ometati / ometati maslo
  5.      ométati 3 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. nar. ometavati: ko je ometal hišo, se je ponesrečil 2. star. obmetavati: ometali so ga s kamni in blatom / nasprotnike je ometal z najgršimi psovkami
  6.      ométati 4 -am nedov. (ẹ̑) zastar. zanikovati, ne priznavati: te resnice ni mogoče z ničimer ometati; ometali so njegove trditve; ometati veljavnost oporoke
  7.      ometáti  oméčem dov., omêči omečíte; omêtal (á ẹ́) 1. enakomerno nanesti malto na zid: hišo so že ometali; ometati s cementno malto / ometati zid 2. star. obmetati: otroci so ga ometali z blatom / veje so ga ometale s cvetjem ometán -a -o: ometan strop, zid; hiša je že ometana
  8.      ometávanje  -a s () glagolnik od ometavati: ometavanje hiše; apno za ometavanje
  9.      ometávati  -am nedov. () 1. enakomerno nanašati malto na zid: začeli so ometavati; ometavati hišo 2. star. obmetavati: ometavati psa s kamni / nasprotnike so ometavali z najgršimi psovkami
  10.      ométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omet: ometni prah ♦ elektr. ometna inštalacija inštalacija z vodniki v ometu
  11.      ométi  ománem dov., nam. omét in omèt (ẹ́ á) agr. ločiti zrna prosa od latov s stopanjem po njih: letos so že omeli in omlatili / ometi proso
  12.      omética  -e ž (ẹ̑) obrt. vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje: ometica in križni vbod / šivati na ometico entlati
  13.      omíkanec  -nca m () knjiž. 1. redko kulturen človek: divjaki in omikanci 2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi
  14.      omilítev  -tve ž () glagolnik od omiliti: omilitev posledic nesreče ♦ jur. izredna omilitev kazni po pravnomočni sodbi
  15.      omíljenje  -a s () glagolnik od omiliti: omiljenje predpisov / omiljenje ostrine
  16.      omiljevánje  -a s () glagolnik od omiljevati: omiljevanje posledic poplave / omiljevanje nasprotij
  17.      omiljeváti  -újem nedov.) 1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe // delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo // delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja 3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale
  18.      ominózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki napoveduje zlasti kaj slabega, hudega: vojna je ominozna beseda / ominozni ukrepi
  19.      omíselje  -a [sǝl] s () star. miselnost, mišljenje: to se je kot rak zajedlo v njihovo omiselje / tako omiselje odklanja mnenje
  20.      omízen  -zna -o prid. () nanašajoč se na omizje: omizni pogovori / omizni sosed
  21.      omízje  -a s () 1. skupina ljudi, ki sedijo za isto mizo: omizje je začelo peti / igralno, pivsko omizje / stalno omizje / ekspr. ideje Zoisovega omizja družbe, kroga 2. ekspr. večja miza s pripadajočimi stoli, klopmi: družba ima svoje omizje; prazno omizje / vstati izza omizja
  22.      omladéti  -ím dov. (ẹ́ í) star. pomladiti se: med vnuki je omladel / drevje spomladi omladi ● star. ko hruška omladi, je prav okusna postane godna omladèl in omladél -éla -o: omladelo drevo
  23.      omladínec  -nca m () zastar. mladinec: nekateri omladinci so glasovali zoper predlog
  24.      omléda  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: kako je bilo mogoče, da so uprizorili tako omledo
  25.      omléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. 1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna // zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus 2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik omlédno prisl.: omledno govoriti

   26.576 26.601 26.626 26.651 26.676 26.701 26.726 26.751 26.776 26.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA