Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (26.551-26.575) 
- oksigén -a m (ẹ̑) kem. kisik: spajanje z oksigenom ♪
- óksihemoglobín -a m (ọ̑-ȋ) biol. krvno barvilo, nasičeno s kisikom: svetlo rdeča barva oksihemoglobina ♪
- oktaéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov, osmerec: izračunati prostornino oktaedra ♪
- oktáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oktav: knjiga oktavnega formata ♪
- oktét -a m (ẹ̑) 1. muz. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet // skladba za tak ansambel: zbirka oktetov 2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona ♪
- oktétovec -vca m (ẹ̑) žarg. član Slovenskega okteta: povabiti oktetovce; nastopi, uspehi oktetovcev ♪
- október -bra m (ọ́) deseti mesec v letu: opraviti dogovorjeno delo do prvega oktobra / zgodilo se je (meseca) oktobra lani / sončni oktober oktobrsko vreme; ekspr. zlati oktober prevladujoča rumena, zlata barva narave v oktobru / oktober in Oktober oktobrska revolucija ♪
- okulíranje -a s (ȋ) glagolnik od okulirati: uspešnost okuliranja ♪
- okulístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okuliste ali okulistiko: okulistični oddelek ♪
- okúlten -tna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. neviden, skriven: okultni vzroki ♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev // skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi 2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija psihologija, ki proučuje okultne pojave ♪
- okultístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okultiste ali okultizem: okultistični sestanki / okultistične vede ♪
- okultízem -zma m (ȋ) nauk o spoznanju skrivnostnih, nedostopnih stvari: seznaniti se z okultizmom / očitati komu okultizem ukvarjanje s tem naukom ♪
- okupátorjev -a -o (ȃ) pridevnik od okupator: obračunali so z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci; okupatorjevo nasilje ♪
- okúsen 1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū) 1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih 2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni okúsno prisl.: okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje ♪
- okúsen 2 -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na okus: okusni organ; okusni živec / okusni občutki; okusna značilnost pijače ♪
- okušálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusa ♦ anat. okušalne brbončice ♪
- okúšanje -a s (ú) glagolnik od okušati: okušanje hrane / okušanje življenja ♪
- okuševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko degustator, pokuševalec: okuševalec vina ♪
- okúženec -nca m (ȗ) nav. ekspr. okužen človek: bolniške sobe so bile polne okužencev; izognil se ga je kot okuženca ♪
- okúženje -a s (ȗ) glagolnik od okužiti: bati se okuženja; preprečiti okuženje / okuženje vode ♪
- okúženka -e ž (ȗ) nav. ekspr. okužena ženska: izogibati se okuženk; pregledati okuženke ♪
- okúženost -i ž (ȗ) stanje, lastnost okuženega: ugotoviti okuženost / okuženost posode; pren., ekspr. moralna okuženost ♪
- okuževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. vnašati, prenašati bolezenske mikrobe v organizem: okuževati s kašljanjem; okuževati s sifilisom; okuževati se z onesnaženo vodo 2. prenašati povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okuževati nasade // prenašati povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: okuževati zrak ♪
- okužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od okužiti: preprečiti okužitev rane; čas od okužitve do izbruha bolezni ♪
- okvárjenec -nca m (ȃ) med. kdor ima okvaro: telesni okvarjenec ♪
26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576 26.601 26.626 26.651 
