Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (26.376-26.400) 
- ohránjenost -i ž (ā) lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe ♪
- ohranjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
- ohranjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi ♪
- ohranjevánje -a s (ȃ) glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije ♪
- ohranjeváti -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪
- ohripélost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohripelega: njegova ohripelost postaja zaskrbljujoča ∙ ekspr. vpil je do ohripelosti zelo ♪
- ohripéti -ím dov. (ẹ́ í) postati hripav: od dolgotrajnega kričanja je ohripela / glas mu je ohripel ohripèl in ohripél -éla -o: ohripela ženska ♪
- ohromélost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost ● knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis ♦ med. popolna ohromelost ♪
- ohrométi -ím dov. (ẹ́ í) postati hrom: zadela ga je kap in je ohromel / ohromela mu je desna stran; pren. njegova volja je polagoma ohromela ohromèl in ohromél -éla -o: ohromela noga ♪
- ohromítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti ♪
- ojáčenje -a s (ȃ) knjiž. 1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice ♦ elektr. ojačenje napetosti 2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje ♪
- ojačeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec ♪
- ojačeválen -lna -o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov ♪
- ojačeválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) elektr. ojačevalna elektronka: zamenjati ojačevalko ♪
- ojačeválnica -e ž (ȃ) elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica ♪
- ojačeválnik -a m (ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti ♪
- ojačevánje -a s (ȃ) glagolnik od ojačevati: ojačevanje signalov ♪
- ojačeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. utrjevati, krepiti, večati: ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo ♦ elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost ♪
- ojačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ojačiti: ojačitev mišic / ojačitev napetosti ♪
- ojágnjiti se -im se dov. (ā ȃ) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc se je ojagnjilo ♪
- ojé -ésa s (ẹ̑) drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival: vola sta se upirala in skušala preskočiti oje; stopil je pred oje in prijel konja za brzdo ♪
- ojé medm. (ẹ̄) redko joj: oje, je zastokal / oje, kaj pa vi tukaj ♪
- ójéj in ójèj in ojéj in ojèj medm. (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȅ; ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojej, kako ste se udarili; ojej, luč je ugasnila ♪
- ojeklenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel ♪
- ojekleníti -ím dov., ojeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili // okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč ♪
26.251 26.276 26.301 26.326 26.351 26.376 26.401 26.426 26.451 26.476 
