Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (26.326-26.350)



  1.      ogréti  ogréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj toplo: ogreti sobo; ogreti vodo do sto stopinj; ogreti si roke pri ognju 2. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ogrelo / čaj nas je ogrel; pot v hrib jih je ogrela; pren. prijazna beseda človeka ogreje; taka pesem ogreje srce 3. ekspr. navdušiti: sodelavce je ogrel za svoj načrt; ogreti se za šport, študij / govornik ni mogel ogreti občinstva; predstava je gledalce ogrela ogréti se 1. postati topel: kamenje se na soncu ogreje; voda se je že ogrela; brezoseb. počakali so, da se je zunaj nekoliko ogrelo / stroj se je preveč ogrel preveč segrel, pregrel 2. dobiti občutek toplote: stopi v hišo, da se ogreješ; na soncu se je dobro ogrel; ogreti se ob ognju, pri peči; ogreti se s hojo ● ekspr. družba pri mizi se je kmalu ogrela razživela; ekspr. pogovor se nikakor ni hotel ogreti postati sproščen; ekspr. ogreti se za dekle začutiti naklonjenost, ljubezen do nje ogrét -a -o: ogret krožnik; za šport ogreti ljudje; ogreta telovadnica
  2.      ogrétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ogreti: ogretje vode
  3.      ogrétost  -i ž (ẹ̑) značilnost ogretega: ogretost morske vode, zraka / ekspr. njegova ogretost za šport navdušenost
  4.      ogreváč  -a m (á) redko grelnik, ogrevalnik: ogrevač za krožnike
  5.      ogreváča  -e ž (á) knjiž. 1. termofor: prinesti bolniku ogrevačo; pogreti se z ogrevačo 2. redko grelnik, ogrevalnik: na mizi je stala ogrevača za čajnik
  6.      ogreválec  -lca [tudi c] m () grelnik, ogrevalnik: vključiti ogrevalec; električni, plinski ogrevalec / ogrevalec vode bojler
  7.      ogreválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ogrevanje: ogrevalne naprave / ogrevalni jašek; ogrevalna površina / razvoj ogrevalne tehnike / ogrevalne vaje
  8.      ogreválnica  -e ž () prostor, v katerega se hodijo ljudje gret: stopiti v ogrevalnico
  9.      ogreválnik  -a m () 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: od ogrevalnika se širi prijetna toplota; avtomobilski ogrevalnik; plinski ogrevalnik; ogrevalnik za krožnike 2. knjiž. termofor: posteljo je pogrel z ogrevalnikom
  10.      ogreválo  -a s (á) grelnik, ogrevalnik: ogrevalo za krožnike; svetila in ogrevala / knjiž. ogrevalo trajno žareče peči je iz litega železa grelo
  11.      ogrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ogrevati: ogrevanje prostorov; ogrevanje s toplim zrakom; naprava za ogrevanje / ogrevanje zraka / centralno, etažno ogrevanje; električno, plinsko ogrevanje; ogrevanje na premog / vaje za ogrevanje ∙ pog. vključiti ogrevanje naprave, priprave za ogrevanjepsih. začetno naraščanje delovne učinkovitosti
  12.      ogrévati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj toplo: peč ogreva ves prostor; ogrevati vodo, zrak; ogrevati z električno energijo, oljem, premogom / ogrevati si roke ob ognju greti 2. povzročati občutek toplote: sonce nas prijetno ogreva / s hrano dobiva telo snovi, ki ga ogrevajo; pren. ljubezen ogreva srce; ogreva ga misel na dom ogrévati se 1. postajati topel: zrak se spomladi hitro ogreva 2. ekspr. navduševati se: večina se ogreva za njegov predlog; ogrevati se za zabavno glasbo, šport; vedno bolj se ogreva zanjo / publ. sedanja moda se ogreva za žive barve zdaj so moderne žive barvešport. tekmovalec se ogreva postopno in načrtno pripravlja organizem na težje obremenitve ogrevajóč -a -e: ogrevajoči sončni žarki; pesem, ogrevajoča srce ogrévan -a -o: ogrevan plavalni bazen; centralno ogrevani prostori; ogrevana površina, voda; ogrevana soba
  13.      ogréven  -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ogrevanje: ogrevna naprava / ogrevna površina / ogrevni čas ◊ elektr. ogrevni tok tok za gretje katode elektronke
  14.      ogrinjálce  -a s (ā) manjšalnica od ogrinjalo: pleteno belo ogrinjalce
  15.      ogrinjálen  -lna -o prid. () ki je za ogrinjanje: ogrinjalna ruta ◊ bot. ogrinjalna pleva podporni list pri klasku trav
  16.      ogrízek  -zka m () ostanek ogrizenega sadeža: vreči ogrizek v koš; jabolčni ogrizki
  17.      ogŕlje  -a s () 1. knjiž. ogrlica: biserno ogrlje 2. vet. predel ob grlu: ščetinasta dlaka na ogrlju
  18.      ogrobéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko postati trd, neobčutljiv: roke so mu pri delu ogrobele
  19.      ogróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ogrodje: ogrodni elementi ♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa
  20.      ogródje  -a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa: sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke 2. trdni oporni deli telesa: poškodovati ogrodje; apnenčasto, koščeno ogrodje; ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja ♦ zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev
  21.      ogrômen  in ogrómen -mna -o prid. (; ọ̑) zelo velik, velikanski: kup snega je ogromen; ogromna železna kljuka; v predsobi je stalo ogromno ogledalo / nabral si je ogromne količine denarja / ta človek ima ogromno ustvarjalno energijo in voljo ogrômno in ogrómno prisl.: ogromno dela imam ∙ publ. število bralcev se je ogromno povečalo zelo
  22.      ogrozítev  -tve ž () glagolnik od ogroziti: ogrozitev pravic državljanov
  23.      ogróžanje  -a s (ọ́) glagolnik od ogrožati: ogrožanje varnosti
  24.      ogróženec  tudi ogrožênec -nca m (ọ̄; é) kdor je ogrožen: opozoriti ogroženca
  25.      ogróženost  tudi ogrožênost -i ž (ọ̄; é) lastnost, stanje ogroženega: ogroženost obstoja organizacije / socialna ogroženost otroka

   26.201 26.226 26.251 26.276 26.301 26.326 26.351 26.376 26.401 26.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA