Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (26.026-26.050) 
- odskakovánje -a s (ȃ) glagolnik od odskakovati: odskakovanje voza na kotanjasti cesti ♪
- odskóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odskok: odskočno mesto ♦ šport. odskočna deska telovadna priprava, s katere se zlasti preskakuje; (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: igranje v gledališču ji je bilo odskočna deska za nastop v filmu; zasedena dežela je postala odskočna deska za nadaljnja osvajanja ♪
- odskočíšče -a s (í) 1. šport. kraj, mesto odskoka: na odskočišču je imel skakalec veliko hitrost / odskočišče za skok v višino 2. knjiž. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je postalo odskočišče za vojne pohode ♪
- odsléj in odslèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. odzdaj: odslej ne boš šla nikamor več sama 2. od takrat: odslej se je moral sam preživljati ♪
- odslovílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se odslovi: odslovilna kretnja / odslovilno pismo ♪
- odslovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca ♪
- odslúžek -žka m (ȗ) v kmečkem okolju delo, s katerim se nadomesti dolžno plačilo za kaj: vse ti bom vrnil z odslužkom / dajal jim je hrano in stanovanje na odslužek ♪
- odslúženje -a s (ú) glagolnik od odslužiti: odsluženje vojaškega roka / odsluženje dolga ♪
- odsluževáti -újem nedov. (á ȗ) v kmečkem okolju z delom nadomeščati dolžno plačilo za kaj: odsluževati vozarino, zemljo / najemnino in hrano je odsluževala z delom v kuhinji ♪
- odslužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odslužiti: odslužitev vojaškega roka / odslužitev dolga ♪
- odsmejáti se -sméjem se tudi -ím se dov., odsméj se in odsmèj se odsméjte se; odsmejál se (á ẹ́, í) ekspr. 1. smeje se oditi: fantje so se odsmejali po vasi 2. prenehati se smejati: smejal se je in smejal, a se je nazadnje le odsmejal ♪
- odsójen -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. osojen: smučati se na odsojnem pobočju ♪
- odsónčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. osojen: na odsončni strani debla so nastale razpoke ♪
- odsónčje -a s (ọ̑) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira: planet je v odsončju; odsončje in prisončje ♪
- odsôten -tna -o prid. (ó) ki ni v določenem času na določenem mestu: zapisati imena odsotnih učencev; tudi danes je odsoten; biti opravičeno, službeno odsoten // ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: opazil je, da postaja tiha in odsotna / pogledal ga je z odsotnim pogledom; njegov obraz je bil miren in odsoten / duševno odsoten odsôtno prisl.: odsotno je strmel predse; sam.: narediti seznam odsotnih ♪
- odspréd prisl. (ẹ̑) pog. spredaj: odspred stojijo otroci ∙ pog. pokrpan je odspred in odzad zelo; prim. spred ♪
- odsprédaj prisl. (ẹ́) pog. spredaj: njeni lasje so odspredaj lepi, gosti, črno rjavi; prim. spredaj ♪
- odstávek -vka m (ȃ) krajši, vsebinsko zaključen del besedila, ki se začenja v novi vrsti, navadno s presledkom: zaključno poglavje ima pet odstavkov; dolg, kratek odstavek / narediti odstavek začeti pisati v novi vrsti in navadno nekoliko proti desni // krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: prebral je nekaj odstavkov in odložil knjigo; pet odstavkov zna na pamet / zaigrati nekaj odstavkov iz znane opere ◊ alp. daljši del plezalne smeri ♪
- odstáven -vna -o prid. (ā) v zvezah: avt. odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; žel. odstavni tir tir za železniška vozila, ki so za določen čas izločena iz prometa ♪
- odstavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odstaviti: zahtevati odstavitev direktorja; odstavitev s položaja / odstavitev pujskov ♪
- odstávljanje -a s (á) glagolnik od odstavljati: pristavljanje in odstavljanje / prezgodnje odstavljanje; odstavljanje telet ♪
- odstávljenec -nca m (ȃ) mladič, otrok, ki se ne hrani več z materinim mlekom: prostori za rejo odstavljencev; prebavne težave odstavljencev ♪
- odstópanje -a s (ọ̄) glagolnik od odstopati: odstopanje skorje od drevesa / odstopanje od ustavnih načel, zakona ♪
- odstópek -pka m (ọ̑) redko odstop: odstopek od svoje pravice ♦ strojn. razlika med imensko in kako drugo mero ♪
- odstópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odstop: podpisati odstopno izjavo; odstopna pravica / publ. varna odstopna pot pot, primerna za umik ♪
25.901 25.926 25.951 25.976 26.001 26.026 26.051 26.076 26.101 26.126