Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (25.601-25.625)


  1.      odcéjati  -am nedov. (ẹ́) počasi odlivati: odcejati tekočino nad usedlino / odcejati med iz satovja izcejati // s počasnim odlivanjem delati, da kaj ni v tekočini: odcejati testenine odcéjati se 1. počasi odtekati: voda se odceja izpod talečih se snežišč / gnoj se odceja iz rane se cedi 2. vulg. opravljati malo potrebo: najraje se je odcejal v naravi, zunaj ● star. delo se mu hitro odceja napreduje, poteka ♪
  2.      odcèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. cesta, proga, ki se odcepi: odcep pelje mimo gostišča; dovoliti po odcepu enosmerni promet // kraj, prostor, kjer se cesta, proga odcepi: hiša stoji blizu odcepa; ustavili so se na odcepu; cestni, železniški odcep / cev pušča na odcepu na mestu, kjer je odcepljena // kar se odcepi sploh: črta na dlani ima več odcepov 2. odcepitev: preprečiti odcep od matične države / kretnica omogoča odcep enega tira od drugega ◊ anat. odcep arterije; grad. odcep (zida) mesto, kjer se od enega zida odcepi drug zid; teh. cevni odcep ♪
  3.      odcépek  -pka m (ẹ̑) 1. odcepljen drobec, kos: kostni, lesni odcepki // arheol. odbit kos prodnika: orodje so izdelovali iz odcepkov / kamniti odcepki 2. odcep: zgradili so nove odcepke / na odcepku je bilo več kažipotov / kanal se deli v več odcepkov ♦ anat. odcepek bronhija, žile ♪
  4.      odcépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odcep: odcepna postaja / odcepni vod ♦ elektr. odcepna doza; odcepno stikalo ♪
  5.      odcepetáti  -ám dov. (á ȃ) cepetajoč oditi: od jeze je zacepetala in odcepetala iz hiše / medved je odcepetal v gozd // ekspr. oditi: brata ni doma, odcepetal je v mesto ♪
  6.      odcepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odcepiti: politična odcepitev; pravica do odcepitve od države / odcepitev tira / na skici so vrisane tudi vse odcepitve poti in cest odcepi ♪
  7.      odcepíti  in odcépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. s cepljenjem odstraniti: odcepiti kos lesa / odcepiti veje, vrh 2. s cepitvijo ločiti: deželo so odcepili od matične države; knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice 3. narediti, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepiti kabel, vod; cesta, steza se odcepi; proga se tam odcepi proti severu ♦ anat. žila se odcepi odcépljen -a -o: odcepljena cev, dežela ♪
  8.      odcepítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odcepitev: odcepitvene težnje / odcepitveno dejanje ♪
  9.      odcépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cepljenjem odstranjevati: odcepljati od panja velike kose lesa / odcepljati od debla vejo za vejo 2. delati, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepljati vode; od ploščadi se odcepljata dva dolga hodnika ♦ kem. atom vodika se v vodni raztopini odceplja kot ion ♪
  10.      odcvèsti  tudi odcvestì -cvetèm, in odcvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., odcvèl odcvelà in odcvêla in odcvetèl odcvetlà in odcvêtel odcvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas prenehati cvesti: ko trta odcvete, začnejo rasti grozdne jagode; pren., ekspr. dekle je prekmalu odcvelo // ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: mladost počasi odcvete odcvèl -à -ò in odcvèl -a -o in odcvèl -êla -o: odcvela ajda; odcvela ženska; prim. odcveteti ♪
  11.      odcvèt  -éta m (ȅ ẹ́) konec cvetenja: po odcvetu so se stebelca ukrivila navzdol ♪
  12.      odcvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: lipa že odcveta; pren., ekspr. spoznala sta se v letih, ko je že odcvetala odcvetajóč -a -e: obstala sta pod odcvetajočo jablano; odcvetajoče lepotice ♪
  13.      odcvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je // ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila odcvetèl in odcvetél -éla -o: odcveteli lan; odcvetela mladost odcvetèn -êna -o: odcveteni nasad; prim. odcvesti ♪
  14.      odčáranje  -a s (ȃ) glagolnik od odčarati: preganjati bolezni z odčaranjem / poezija odčaranja ♪
  15.      odčêhniti  -em in odčehníti -čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. odčesniti: odčehniti vejo / odčehnil je nekaj smrekovih vršičkov odlomil, odtrgal; vrh se je odčehnil / odčehnil je rob klopi odbil ♪
  16.      odčepíti  -čépim in odčépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) odstraniti, izvleči čep: odčepiti sode / odčepiti steklenico / zdaj je slišal, kot da bi se mu odčepila ušesa odmašila ♪
  17.      odčépnik  -a m (ẹ̑) priprava za izvlek zamaška iz steklenice: v roke mu je dala steklenico in odčepnik; izvleči zamašek z odčepnikom ♪
  18.      odčések  -ska m (ẹ̑) kar se odlomi, odtrga: odčesek lesa ♪
  19.      odčêsniti  -em in odčesníti -čésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) odtrgati na mestu priraščenosti: vihar je odčesnil vse veje // ekspr. odlomiti, odtrgati: letalo je odčesnilo vrh drevesa / z zobmi je odčesnil rob pisma / zamahnil je in odčesnil nogo od stola odbil; če ne boš tiho, ti odčesnem glavo ♪
  20.      odčitávanje  -a s (ȃ) glagolnik od odčitavati: odčitavanje in zapisovanje vrednosti pri merjenju / odčitavanje instrumentov, števcev ♪
  21.      odčítek  -tka m (ȋ) knjiž. vrednost, količina, ki se odčita z merilnega instrumenta: vpisati odčitek v posebno rubriko; odčitek s števca ♪
  22.      oddahníti se  in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. (ȋ á) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem (globoko) vdihniti ali izdihniti: oddahnil se je in nadaljeval svojo pripoved; izpil je kozarec vina, ne da bi se vmes oddahnil; ekspr. tako hiti govoriti, da se niti oddahniti ne more / globoko se oddahniti 2. umiriti dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: prenehal je kopati in se oddahnil; na klancu so ustavili, da so se voli oddahnili / za hip oddahniti se prenehati z delom zaradi umiritve dihanja // ekspr. odpočiti se: v pokoju se boste oddahnili; oddahniti se od dela, truda; zastar. čas je, da oddahnemo ∙ ekspr. mora se malo oddahniti od otrok za nekaj časa prenehati ukvarjati se z njimi zaradi počitka 3. nav. ekspr. občutiti veliko olajšanje zaradi prenehanja česa neprijetnega: kar oddahnila se je, ko je prejela sinovo pismo; vsi se bodo oddahnili, ko bo odšel; oddahniti se od skrbi, sreče ♪
  23.      oddajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj oddaja: oddajalci sob / oddajalci žita / oddajalec znakov ♪
  24.      oddájanje  -a s (ȃ) glagolnik od oddajati: oddajanje pošiljk / oddajanje privatnih sob turistom; sobe za oddajanje / oddajanje svetlobe, toplote / začeti z oddajanjem / motiti telegrafista pri oddajanju ♪
  25.      oddájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oddajo ali oddajanje: oddajni postopek / oddajni prostori; oddajne naprave / oddajna antena antena, ki oddaja elektromagnetne valove; oddajna postaja naprave, ki omogočajo oddajanje oddajnika ♦ ptt oddajni aparat telefonski ali telegrafski aparat za oddajanje sporočil; oddajni list obrazec, na katerega pošiljatelj vpiše podatke o pošiljki in pošta potrdi prevzem; oddajna knjiga knjiga z oddajnimi listi ♪

   25.476 25.501 25.526 25.551 25.576 25.601 25.626 25.651 25.676 25.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA