Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (25.576-25.600)


  1.      odbezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč se oddaljiti: ko so konji odbezljali, je nastala tišina // pog. oddirjati, oddivjati: že navsezgodaj je odbezljal k njej ♪
  2.      odbežáti  -ím dov., odbéži; odbéžal tudi odbêžal (á í) knjiž. 1. zbežati, uiti: vsi so odbežali / odbežal je od doma 2. hitro oditi, steči: deklice so odbežale iz hiše; odbežal je na vrt 3. ekspr. miniti: mladost je prehitro odbežala / lepe sanje so odbežale ♪
  3.      odbijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odbijanje: hunti, ki ne morejo imeti odbijačev, imajo posebne odbijalne priprave / njegove besede so bile hladne in odbijalne odbijajoče ♪
  4.      odbíjanje  -a s (í) glagolnik od odbijati: odbijanje žoge / odbijanje udarcev / odbijanje davka od osebnih dohodkov / medsebojno privlačevanje in odbijanje ljudi / opazoval je odbijanje svetlobe v jezerski gladini ♪
  5.      odbirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor odbira: odbiralec plemenske živine / odbiralec premoga prebiralec, izbiralec 2. kdor se poklicno ukvarja z odčitavanjem: razpisati delovno mesto odbiralca ♪
  6.      odbirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odbiranje: odbiralni postopek / odbiralni stroji ♦ gozd. odbiralno redčenje redčenje z odstranjevanjem dreves slabe kakovosti ♪
  7.      odbíranje  -a s (ȋ) glagolnik od odbirati: pri odbiranju so se opirali na slabe kriterije; odbiranje živine za pleme / odbiranje učencev za nastop ♪
  8.      odbírek  -rka m (ȋ) 1. kar ostane po odbiranju: trudijo se, da bi bilo odbirka čim manj 2. knjiž. vrednost, količina ki se odčita z merilnega instrumenta: zapisovati odbirke ♪
  9.      odbítek  -tka m (ȋ) 1. zmanjšanje vsote za določen znesek: deliti dohodek po odbitku za rezervni sklad / pogajal se je za odbitek pri ceni popust // znesek, za katerega se zmanjša vsota: precejšen odbitek od plače / odbitek točk 2. odbit drobec, kos: udarjal je, da so odbitki leteli po zraku // arheol. odbit kos prodnika: izdelovati orodje iz odbitkov ♪
  10.      odbíten  -tna -o prid. (ȋ) za katerega se zmanjša določena vsota: odbitni znesek / odbitne točke pri ocenjevanju ♦ ekon. odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine ♪
  11.      odbítje  -a s (ȋ) glagolnik od odbiti: odbitje žoge / po odbitju stroškov mu je le malo ostalo / odbitje njegove prošnje ga je vznemirilo ♪
  12.      odblèsk  tudi odblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) knjiž. 1. močen odsev: odblesk luči v vodi / ekspr. odblesk groze v njenih očeh izraz, odraz 2. svetloba, sij: odblesk ognja, sonca / srebrn odblesk morja ♪
  13.      odbobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) bobneč se hitro oddaljiti: raketa je odbobnela proti nebu / ekspr. koraki so odbobneli po hodniku ♪
  14.      odbójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odboj: odbojna naprava, ploskev / odbojna sposobnost / poljud. odbojno steklo svetlobni odbojnik ● knjiž. med njima je bilo odbojno razmerje bila sta si nasprotna ◊ fiz. odbojni kot kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico; odbojna sila sila, ki skuša večati razdaljo med dvema telesoma; grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki varuje vozilo, da ne zdrkne s cestišča; šport. odbojni udarec udarec, pri katerem se žoga odbije; odbojna plošča plošča, od katere se odbija žoga v koš ♪
  15.      odbránec  -nca m (á) nav. mn., knjiž. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti; izbranec: govoril je le nekaterim odbrancem ◊ vrtn. rastlina, ki se zaradi zaželenih pozitivnih lastnosti uporablja za razmnoževanje ♪
  16.      odbrenčáti  -ím dov., odbrénči in odbrênči; odbrénčal in odbrênčal (á í) brenčeč odleteti: čmrlj je odbrenčal / krogla je odbrenčala mimo glave / motor je odbrenčal dalje hitro odpeljal ♪
  17.      odbrénkati  -am dov. (ẹ̑) 1. prenehati brenkati: ko je kitarist odbrenkal, so mu poslušalci zaploskali / odbrenkati pesem // ekspr. reči, povedati: odbrenkal mu je, kar je imel na srcu / odbrenkati govor, predavanje 2. ekspr. narediti, opraviti: hči je že odbrenkala srednjo šolo / odbrenkati službo, študij, vojaški rok 3. ekspr. plačati, poravnati: odbrenkal mu je tistih nekaj tisočakov ● slabš. ne bo več dolgo, kmalu bo odbrenkal umrl; ekspr. pri njej je dokončno odbrenkal ni več njen prijatelj; ne ljubi ga več; ekspr. tudi njemu bo odbrenkalo ne bo imel vedno take sreče, takega uspeha kot zdaj ♪
  18.      odbrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati brneti: budilka je odbrnela / zvon je odbrnel 2. brneč se oddaljiti: avtomobil je odbrnel ♪
  19.      odbrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. hitro, lahkotno se oddaljiti: jadrnica je odbrzela od brega / odbrzeti iz hiše, na vrt, po stopnicah; odbrzeti z veliko hitrostjo / srni sta odbrzeli mimo njega / ekspr. koraki so odbrzeli 2. redko hitro miniti: mladostna leta so odbrzela ♪
  20.      odcédek  -dka m (ẹ̑) kar se odcedi: odcedek je osladil in izpil; čajni, kavni, zeliščni odcedek / malinov, ribezov odcedek sok; pren., ekspr. to je le odcedek tuje umetnosti ♪
  21.      odcéden  -dna -o prid. (ẹ̑) po katerem se odceja tekočina: odcedna odprtina v lončku // agr. v katerem voda ne zastaja: odcedna zemlja; odcedna tla ♪
  22.      odcedíti  -ím dov., odcêdi in odcédi; odcédil (ȋ í) počasi odliti: odcediti čaj, kavo; ko se gošča usede, tekočino odcedimo // s počasnim odlivanjem narediti, da kaj ni v tekočini: odcediti krompir, testenine / umiti paprike in jih odcediti na cedilu; stresti zelenjavo na sito, da se odcedi ● vulg. odcediti si mehur opraviti malo potrebo odcedíti se počasi odteči: ko se voda odcedi, dodamo zelenjavo / ekspr. na križišču je postal, da se je odcedila reka avtomobilov počasi odpeljala odcejèn -êna -o: odcejene jagode potresemo s sladkorjem ♪
  23.      odcejálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odcejanje: odcejalne odprtine / odcejalno sito ♪
  24.      odcejálnik  -a m (ȃ) luknjičasta, mrežasta priprava za odcejanje: odcediti testenine na odcejalniku / zlagati krožnike v odcejalnik / odcejalnik za posodo // rebrasti del pomivalnega korita: odlagati, povezniti posodo na odcejalnik / desni, levi odcejalnik ♪
  25.      odcéjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od odcejati: priprava, vrečka za odcejanje / odcejanje vode izpod snežišč ♪

   25.451 25.476 25.501 25.526 25.551 25.576 25.601 25.626 25.651 25.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA