Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (25.351-25.375)



  1.      obseválnica  -e ž () prostor, navadno v zdravstveni ustanovi, namenjen za obsevanje: poliklinika ima zdaj novo obsevalnico / za rudarje so v nekaterih industrijskih državah uredili posebne obsevalnice
  2.      obsévanec  -nca m (ẹ́) med. kdor je (bil) obsevan: število obsevancev je iz dneva v dan večje
  3.      obsévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od obsevati: obsevanje zoba; obsevanje z ultravijoličnimi žarki ♦ med. globinsko obsevanje globljih plasti telesa
  4.      obsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izpostaviti del, dele telesa delovanju žarkov, sevanja zaradi zdravljenja ali krepitve: obsevati z višinskim soncem ♦ med. obsevati metastaze 2. obdajati s svetlobo: mesec obseva cesto; jutranje sonce obseva planine / svetilka medlo obseva prostor osvetljuje; pren., ekspr. nasmeh je obseval njen obraz ∙ ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je obsévan -a -o: bil je obsevan
  5.      obséven  -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na obsevanje: obsevno zdravljenje ♦ med. obsevna doza
  6.      obsézati  -am nedov. (ẹ̄) star. obsegati: zbirka obseza sedemdeset pesmi
  7.      obséžek  -žka m (ẹ̑) star. obseg: drevo manjšega obsežka / vinograd v obsežku deset arov / izkušnje večjega obsežka
  8.      obséžen  -žna -o prid., obséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima velik obseg, veliko ploskovno razsežnost: obsežen gozd, travnik; območje občine je precej obsežno / obsežno področje visokega zračnega pritiska / ekspr. razgled s te gore je zelo obsežen // redko velik: obsežen kamen / ima obsežen trebuh 2. ki ima veliko razsežnost a) glede na število sestavin, delov: obsežna knjižnica; obsežna zbirka pesmi / roman je precej obsežen / doslej najobsežnejša izdaja pisateljevih del b) glede na problematiko, vsebino: naredili so obsežen načrt; napisati obsežno razpravo; vaše vprašanje je obsežno / ima obsežno znanje c) glede na število udeležencev: začeti z obsežno akcijo; obsežne priprave na kongres obséžno prisl.: obsežno razložiti problem
  9.      obséžje  -a s (ẹ̑) knjiž. področje, območje: razna kulturna obsežja / umaknil se je iz obsežja njegovega meča dosega
  10.      obséžnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost obsežnega: obsežnost gozda; obsežnost občine / obsežnost geselskega članka, spisa, naloge / čudil sem se obsežnosti njegovega znanja
  11.      obskurantízem  -zma m () knjiž. miselnost, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaštvo: boriti se proti obskurantizmu
  12.      obskúren  -rna -o prid. () knjiž. 1. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški: obskuren človek, politik 2. nepomemben, zakoten: objaviti članek v obskurnem časopisu
  13.      obsledíti  -ím dov., obslédi in obslêdi; obslédil ( í) zastar. najti, odkriti: požgali so vse knjige, kar so jih obsledili; v blatu so obsledili svežo sled volka ♦ lov. po sledi ugotoviti, če je v določenem predelu divjad
  14.      obslonéti  -ím dov. (ẹ́ í) ostati v slonečem položaju: obslonela je na vratih; obsloneti ob oknu, pri oknu
  15.      obsodílen  -lna -o prid. () knjiž. s katerim se obsodi: slišati je bilo obsodilne glasove ♦ jur. obsodilna sodba sodba, s katero se ugotovi, da je obtoženec kriv in se mu kazen določi ali odpusti
  16.      obsójanje  -a s (ọ́) glagolnik od obsojati: nekritično obsojanje / obsojanja vredna popustljivost
  17.      obsójenec  -nca m (ọ́) jur. oseba, ki je pravnomočno obsojena zaradi določenega kaznivega dejanja: kaznovati obsojenca z denarno in zaporno kaznijo
  18.      obsójenka  -e ž (ọ́) ženska oblika od obsojenec: odpeljati obsojenko iz dvorane
  19.      obsójenost  -i ž (ọ́) stanje obsojenega: obsojenost na čakanje; obsojenost na životarjenje v majhnem mestu / knjiž. pesnik se je zavedal svoje družbene obsojenosti ♦ jur. obsojenost na smrt
  20.      obsoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. zastarel: obsoletni nazori / obsoletni pravni predpisi
  21.      obsoréj  prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: tam cvete vsako leto obsorej šipek / še obsorej grem k pisarju, da napravimo pogodbo
  22.      obstájanje  -a s (ā) glagolnik od obstajati, biti: obletnica obstajanja nove države / zavedati se svojega obstajanja
  23.      obstánek  -nka m () 1. nadaljnje bivanje, obstajanje: boj za narodni obstanek; društvo se bori za svoj obstanek; obstanek civilizacije / publ. nogometaši so si z zmago zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali v ligi; prehranjevanje je pomembno za obstanek in rast organizma življenje; ekspr. boj za goli obstanek za ohranitev življenja / nadaljnji obstanek ♦ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo 2. ekspr., navadno v zvezi ne imeti obstanka ne imeti sposobnosti vztrajati, biti kje dalj časa: doma nimam več obstanka; nikjer nimajo obstanka / ni imel obstanka pri knjigi / s smiselnim osebkom v dajalniku tu mi ni več obstanka ∙ ekspr. pri njem denar nima obstanka ne hrani ga; je zapravljiv 3. redko obstoj, obstajanje: po nekajletnem obstanku je društvo prenehalo delovati / časopis praznuje desetletnico obstanka izhajanja, ustanovitve / skrbeti za svoj obstanek
  24.      obstekléti  -ím dov. (ẹ́ í) star. otrpniti, odreveneti: od začudenja je kar obsteklel ● zastar. bolniku so oči obsteklele osteklenele
  25.      obsténski  -a -o prid. (ẹ́) ki je, se nahaja ob steni: obstenska klop, miza; obstenska omara / obstenska letev

   25.226 25.251 25.276 25.301 25.326 25.351 25.376 25.401 25.426 25.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA