Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (25.151-25.175)


  1.      obmórec  tudi obmôrec -rca m (ọ̑; ō) knjiž. kdor živi ob morju: življenje obmorcev ♪
  2.      obmórje  -a s (ọ̑) knjiž. pas zemlje ob morju; obala: peščeno obmorje ♪
  3.      obmréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., obmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) knjiž. odreveneti, onemeti: od strahu so obmrli; za hip sta oba obmrla ♪
  4.      obnášanje  -a s (ȃ) glagolnik od obnašati se: lepo, spoštljivo, vljudno obnašanje; vsi se zgražajo nad njegovim obnašanjem; obnašanje tovarišev / v obnašanju do sodelavcev se je spremenil / opomnili so ga zaradi obnašanja pri kosilu / raziskovati obnašanje živali / obnašanje avtomobila na mokrem cestišču / proučevati obnašanje materiala pri visoki temperaturi ♪
  5.      obnášati se  -am se nedov. (ȃ) 1. izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; vesti se: učiti otroke, kako se naj obnašajo; ne zna se obnašati; dobro, lepo, prijazno, spoštljivo, vljudno se obnašati; do starejših se dostojno obnaša; proti njej se obnaša kot kavalir; obnaša se po otročje; obnaša se kot gospodar // s prislovnim določilom izraža, da kdo dela kretnje, ravna, kot nakazuje določilo: zadnje čase se čudno obnaša; pri mizi se grdo obnaša; v bolnici se je hrabro obnašal; kljub mučenju se je dobro obnašal ni ničesar izdal; obnaša se, kot bi nas ne poznal 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom pri uporabi, delovanju kazati, dokazovati določene lastnosti, značilnosti: te gume se dobro obnašajo na novo zapadlem snegu / nekatere pasme se pri nas dobro obnašajo // dajati rezultate, ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustrezajo, zadovoljujejo: tak način vzgoje češenj se ne obnaša ● publ. ta avtomobil se na cesti dobro obnaša ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; star. presajene jablane se dobro obnašajo rastejo, uspevajo; star. kupčija se mu obnaša daje dobiček, korist ♪
  6.      obnavljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obnavljanje: obnavljalna dela / obnavljalni procesi v organizmu ♪
  7.      obnávljanje  -a s (á) glagolnik od obnavljati: obnavljanje hiše / obnavljanje vinogradov / obnavljanje prijateljstva / obnavljanje ilirizma / obnavljanje učne snovi / obnavljanje poškodovanega tkiva ♪
  8.      obnavljávec  -vca m (ȃ) kdor kaj obnavlja: obnavljavci fresk / obnavljavci slovenskega šolstva ♪
  9.      obnébje  -a s (ẹ̑) 1. star. nebo, nebesni obok: vse obnebje se je prekrilo s črnimi oblaki; jasno, neskončno obnebje / Prešeren je prva zvezda na obnebju slovenskih pesnikov ∙ knjiž. morje se širi do obnebja obzorja 2. zastar. podnebje: ta rastlina uspeva v zmerno toplem obnebju ♪
  10.      obnemágati  -am dov. (ȃ) star. omagati, obnemoči: sredi poti je obnemagal ♪
  11.      obnemélost  -i ž (ẹ́) redko onemelost: biti v obnemelosti ♪
  12.      obneméti  -ím dov., tudi obnémi (ẹ́ í) redko onemeti: poslušalci so obnemeli; obnemeti od strahu / ptice so obnemele / koraki pred hišo so obnemeli ♪
  13.      obnemôči  -mórem dov., obnemógel obnemôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: obnemoči od lakote; v bolezni je popolnoma obnemogel / telo obnemore pod težo dela ∙ star. v tretjem razredu je obnemogel je padel // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vse življenje je šivala, na starost pa so ji roke obnemogle obnemógel -môgla in -mógla -o 1. deležnik od obnemoči: obnemogel človek; obnemogel se je naslonil na podboje 2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: obnemogla jeza ♪
  14.      obnemóglost  tudi obnemôglost -i ž (ọ́; ó) onemoglost: zaradi obnemoglosti ni mogel na pot; duševna, telesna obnemoglost ♪
  15.      obnergáti  -ám dov. (á ȃ) nav. slabš. z nerganjem izraziti nejevoljo nad čim: mladi vse obnergajo, kar je bilo pred njimi ♪
  16.      obnêsti se  -nêsem se dov., obnésel se obnêsla se (é) navadno s prislovnim določilom pri uporabi, delu pokazati, dokazati zadovoljive lastnosti, značilnosti: nova naprava se je obnesla; taki stroji se obnesejo tudi v hribovitih krajih / ajda se je dobro obnesla obrodila; poskusna sadna sorta se je dobro obnesla / pog.: premestili so ga, ker se na tem delovnem mestu ni obnesel; kot šofer se je imenitno obnesel // dati rezultat, ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: kolektivno delo se lahko obnese; kupčija se ni obnesla; taka metoda dela se bo gotovo obnesla / publ. naši tekmovalci so se bolje obnesli, kot smo pričakovali so bili boljši, so dosegli boljše rezultate ● letina se je letos obnesla je dobra; mleko se dobro obnese pri zastrupitvah pomaga, je zelo primerno; skušal je govoriti v narečju, pa se mu ni obneslo posrečilo ♪
  17.      obnóhten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob nohtu: obnohtna kožica ♪
  18.      obnoréti  -ím dov., obnôrel (ẹ́ í) 1. postati nespameten, nerazsoden; ponoreti: dekle je čisto obnorelo / ob tem dogodku je vse mesto obnorelo ∙ ekspr. obnoreti od veselja zelo se razveseliti 2. star. postati duševno bolan; znoreti: v ječi je obnorel; kričal je, kot bi čisto obnorel 3. publ. obnoriti: vsako žensko hoče obnoreti / mesto jo je obnorelo obnôrel tudi obnorèl in obnorél -éla -o: obnoreli gostje ♪
  19.      obnósen  in obnôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó) ki je, se nahaja ob nosu: obnosna votlina ♪
  20.      obnovítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj obnovi: obnovitelji gradu so že začeli z delom / obnovitelji gledališča ♪
  21.      obnovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obnoviti: obnovitev poslopja, dotrajane učilnice / obnovitev vinogradov / publ. onemogočiti obnovitev sovražnosti / za sodišče je pomembna obnovitev dogodka / obnovitev procesa ♪
  22.      obnovítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obnovitev: obnovitveni načrti, stroški; obnovitvena dela se nadaljujejo ♦ jur. obnovitveni postopek ♪
  23.      obnóžen  -žna -o prid. (ọ̄) ki je, se nahaja ob nogah: obnožna volna ♦ čeb. obnožni sat sat, v katerem je obnožina ♪
  24.      obóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obok: obočna oblika stropa / obočno stopnišče / obočna opeka / obočna arhitektura ♦ um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka ♪
  25.      obóčje 1 -a s (ọ̑) star. 1. obok: okensko obočje / sonce je stalo sredi obočja neba, nebesnega oboka 2. boki: ženska je širokega obočja ♪

   25.026 25.051 25.076 25.101 25.126 25.151 25.176 25.201 25.226 25.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA