Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (24.601-24.625)



  1.      ničvrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost ničvrednega: spoznal je njihovo ničvrednost / ekspr. ničvrednost takega življenja ● ekspr. s seboj je odnesla le nekaj ničvrednosti drobnarij, malenkosti
  2.      nietzschejanstvo  ipd. gl. ničejanstvo ipd.
  3.      nífe  m neskl. in ž neskl. () geol. središčni del zemeljske oble
  4.      nihájen  -jna -o prid. () nanašajoč se na nihaj: nihajna dolžina; nihajno število / nihajna vrata nihalna vrataelektr. (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; fiz. nihajni čas čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj
  5.      nihálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nihalo ali nihanje: nihalno število / nihalna ura; nihalna vrata vrata, ki se odpirajo navzven in navznoter; nihalna žičnica žičnica, pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazajles. nihalna krožna žaga krožna žaga z rezilno ploščo, vpeto v nihajoč okvir; mont. nihalni oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; teh. nihalni ležaj ležaj, ki dopušča majhen nagib med osjo nepremičnega dela in osjo tečaja ali gredi
  6.      níhanje  -a s () glagolnik od nihati: ovirati nihanje; nihanje nihala, telesa; hitrost nihanja / slišati je bilo le nihanje ure tiktakanje / preprečevati nihanja v proizvodnji; nihanje cen, temperature; ekonomska nihanja na svetovnem trgu / nihanje med pesimizmom in optimizmom ♦ fiz. dušeno nihanje pri katerem se amplitude manjšajo; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; harmonično ali sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga
  7.      nihčè  -éta m ( ẹ́) slabš. nepomemben, nevažen človek: pri hiši ravnajo z njim, kakor da je nihče; takega nihčeta ne bo vabil na dom
  8.      nihčè  -éta s ( ẹ́) slabš. nepomemben, nevažen človek: lepo se obleci, da ne bodo mislili, da si kako nihče
  9.      nihčè  tudi níhče nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer ( ọ̑; ọ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nihče se ga ne boji; nihče se ne zmeni zanj; nihče od domačih ga ne pogreša; elipt. kdo manjka? Nihče / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: nikogar ni doma; nikogar drugega ni bilo na sestanku; nikogar ni, ki bi se jim uprl / ekspr., okrepljen: kaj takega nihče nikoli ne bi naredil; rad ga srkne, da nihče tako; tega ne zmore nihče drug kot on samo on / to mi je povedal nihče drug kot direktor sam direktor / nihče ni tako močen, da bi ga premagal b) kot predmet: nikogar ne potrebuje pri delu / ne zaupaj nikomur; že dolgo ne govori z nikomer; elipt. nikomur niti besede ∙ star. nikogar svet nikogaršnji
  10.      nihilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nihiliste ali nihilizem: nihilistični nazori; nihilistično gibanje / obšlo ga je nihilistično razpoloženje / nihilistična literatura
  11.      nihilízem  -zma m () nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote: pristaš nihilizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: med mladimi se je širil nihilizem / idejni, kulturni, moralni nihilizem ♦ filoz. filozofski nihilizem ki zanikuje možnost spoznanja kakršnekoli resnice
  12.      nikákršen  in nikàkršen -šna -o zaim. (; ) knjiž. noben: uspeha ni bilo nikakršnega / ne dam ga za nikakršen denar / nikakršnih novic nimam, ne dobrih ne slabih
  13.      nikákšen  tudi nikàkšen -šna -o zaim. (; ) knjiž. noben: to ni v nikakšni zvezi
  14.      nikálen  -lna -o prid. () ki izraža, vsebuje zanikanje: njegov odgovor je nikalen ♦ filoz. nikalna sodba; lingv. nikalni stavek nikálno prisl.: na vprašanje je odgovoril nikalno
  15.      níkati se  -am se in níkati -am nedov. () star. frnikolati se: pojdimo se nikat
  16.      nikelín  -a m () 1. min. rudnina nikljev arzenid: nikelj pridobivajo iz nikelina 2. teh. zlitina bakra, niklja in mangana ali cinka: žica iz nikelina; neskl. pril.: nikelin žica
  17.      níkelj  -klja m (í) 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev
  18.      níkeljnast  -a -o [kǝl] prid. (í) star. nikljast: nikeljnasta ura
  19.      nikjér  prisl. (ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja na nobenem kraju: nikjer ne najdem ključa; nikjer drugje ne pridelujejo boljšega cvička; ekspr. nikjer na svetu ni drugače; elipt. hiše zaprte, človeka nikjer; ekspr. nikoli (in) nikjer nisem videl takega lažnivca
  20.      nikjéršnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž., redko ki ni, ne obstaja nikjer: nikjeršnji svet
  21.      níkljanje  -a s () glagolnik od nikljati: nikljanje kirurških instrumentov / galvansko nikljanje
  22.      níkljev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na nikelj: nikljeva ruda, zlitina ♦ metal. nikljevo jeklo jeklo, ki vsebuje nad 1 odstotek niklja // redko nikljast: nikljeva ura
  23.      nikóder  [dǝr] prisl. (ọ̑) v nikalnih stavkih 1. v zvezi od nikoder izraža, da dejanje ni usmerjeno iz nobenega kraja: pomoč ni prišla od nikoder; napis se od nikoder dobro ne vidi; elipt. svatje čakajo, ženina pa od nikoder 2. star. nikjer: nikoder ne najdeš kaj podobnega
  24.      nikógaršen  -šna -o zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: ta gmajna je nikogaršen svet
  25.      nikotinízem  -zma m () med. zastrupljenost, zastrupljenje z nikotinom

   24.476 24.501 24.526 24.551 24.576 24.601 24.626 24.651 24.676 24.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA