Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (24.251-24.275) 
- nevóljnik -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu osebno nesvobodni podložnik: v tistih časih podložniki niso bili več nevoljniki ♪
- nevóljniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nevoljnike ali nevoljništvo: nevoljniški sloj / nevoljniško pravo / nevoljniški patent zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo ♪
- nevóljništvo -a s (ọ̑) zgod., v fevdalizmu gospodarsko-družbena ureditev z osebno nesvobodnimi podložniki: odprava nevoljništva ♪
- nevoščljív -a -o prid. (ȋ í) ki drugemu ne privošči: nevoščljiv človek; bil mu je nevoščljiv za uspeh, star. uspeha; bila ji je nevoščljiva zaradi nove obleke / z nevoščljivim obrazom si je ogledoval sosedovo novo hišo nevoščljívo prisl.: nevoščljivo je gledal za tovariši, ker so se odpeljali na morje ♪
- nevoščljívec -vca m (ȋ) nav. ekspr. nevoščljiv človek: vedeli so, da je velik nevoščljivec; bil je dober umetnik, pa nevoščljivci tega niso priznali ♪
- nevoščljívka -e ž (ȋ) nav. ekspr. nevoščljiva ženska: bila je velika nevoščljivka ♪
- nevoščljívost -i ž (í) lastnost, značilnost nevoščljivega človeka: moti me njegova nevoščljivost / muči ga huda nevoščljivost; z novo obleko je vzbujala nevoščljivost / ekspr. vse to je govoril iz same nevoščljivosti; z nevoščljivostjo je opisoval prijateljev novi avto ∙ preg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv nevoščljivost je zelo pogosta človeška lastnost ♪
- nèvôzen -zna -o prid. (ȅ-ó) ki ni vozen: nevozna pot / publ. tovornjak je v nevoznem stanju / v oglasih fiat 750, nevozen, prodam ♪
- nèvpadljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) raba narašča nevsiljiv, neopazen: nevpadljiv vzorec; obleka nevpadljive barve / nevpadljiva hiša nèvpadljívo prisl.: nevpadljivo se oblačiti, vesti ♪
- nèvpísan -a -o prid. (ȅ-í) ki ni vpisan: nevpisani podatki / nevpisana gospodarska organizacija / v zemljiško knjigo še nevpisano zemljišče ♪
- nèvplíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni vpliven: nevpliven človek / nevpliven narod ♪
- nèvráčan -a -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž., navadno v zvezi z ljubezen nesrečen, neuslišan: opevati nevračano ljubezen; bolečina nevračane ljubezni ♪
- nevrálgičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na nevralgijo: nevralgična bolečina 2. publ., v zvezi s področje, točka ki povzroča težave, skrbi: specialisti, kvalificirani za nevralgične točke priprave in proizvodnje; Vietnam je bil nevralgično področje Azije ♪
- nevralgíja -e ž (ȋ) med. bolečina v živcu: ta čaj zdravi nevralgijo / lumbalna nevralgija ♪
- nevrasténičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno ♪
- nevrasteníja -e ž (ȋ) med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija ♪
- nevrasténik -a m (ẹ́) med. kdor ima nevrastenijo: postati nevrastenik ♪
- nèvréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno ♪
- nevréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. malovreden, ničvreden: nevredni ljudje so to ♪
- nevrédnež -a m (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek: spraševala se je, kako je mogla ljubiti takega nevredneža; shajal se je z nevredneži in pijanci ♪
- nevrédnica -e ž (ẹ̑) star. malovredna, ničvredna ženska: veliko hudega jim je storila ta nevrednica ♪
- nèvrédnost -i ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vrednega: hitro je spoznal nevrednost razstavljenih predmetov / presoditi vrednost in nevrednost literarnega dela ♪
- nevrédnost -i ž (ẹ́) star. malovrednost, ničvrednost: težko je bilo živeti s sosedi zaradi njihove nevrednosti ♪
- nèvrednôta -e ž (ȅ-ó) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrednote: zamenjavati vrednote z nevrednotami; moralne vrednote in nevrednote ♪
- nèvrême -éna s (ȅ-é ȅ-ẹ́) knjiž. slabo vreme: hodil je na sprehod tudi ob nevremenu ♪
24.126 24.151 24.176 24.201 24.226 24.251 24.276 24.301 24.326 24.351