Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (23.776-23.800)


  1.      nèspánec  -nca m (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od spanca: bil je izčrpan od razburjenja in nespanca ♪
  2.      nèspánje  -a s (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od spanja: vso noč se je premetaval v nespanju; njegova živčnost je v zvezi z nespanjem / od nespanja so jo pekle oči ♪
  3.      nèspecífičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni specifičen: nespecifičen pojav; nespecifična sredstva ♦ med. nespecifična bolezen bolezen, ki jo povzročajo različni mikrobi; psih. nespecifični dražljaj dražljaj, ki ne vzpodbudi ustreznega odziva ♪
  4.      nèspèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči ♪
  5.      nespéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge ♪
  6.      nespéčnost  -i ž (ẹ́) stanje brez spanja: skrbi mu povzročajo nespečnost; že več let trpi za nespečnostjo; tablete proti nespečnosti / od nespečnosti je že ves izčrpan ♪
  7.      nespéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) zastar. počasen, zamuden: nespešno delo, potovanje ♪
  8.      nèspletèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni spleten: nespleteni lasje ♪
  9.      nèspočít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni spočit: na pot je šel nespočit / nespočite noge ♪
  10.      nèspodbúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni spodbuden: na svojo prošnjo je dobil zelo nespodbuden odgovor; možnosti za zaposlitev so bile precej nespodbudne nèspodbúdno prisl.: ti ukrepi so nespodbudno vplivali na izvoz ♪
  11.      nèspodóba  -e ž (ȅ-ọ̑) star. nespodoben človek: to je sin tiste nespodobe / kot psovka izgini, nespodoba pijana // nespodobno dejanje: počenjati nespodobe ♪
  12.      nèspodóben  -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek nèspodóbno prisl.: nespodobno govoriti, se vesti; sam.: to pa res ni nič nespodobnega ♪
  13.      nèspodóbnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nespodoben človek: veljal je za nespodobneža ♪
  14.      nèspodóbnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nespodobnega: moti jih njegova nespodobnost / to je velika nespodobnost / govoriti nespodobnosti ♪
  15.      nèspojljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) publ. nezdružljiv: to so nespojljive lastnosti / tako ravnanje je nespojljivo z moralo / nespojljiva nasprotja zelo velika ♪
  16.      nèspokójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž., redko nemiren: nespokojni časi ♪
  17.      nèspokóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) star. nepoboljšljiv, zakrknjen: nespokoren hudodelec ♪
  18.      nèspokorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) v krščanskem okolju ki ni spokorjen: nespokorjen grešnik ♪
  19.      nèspôlen  -lna -o prid. (ȅ-ȏ) ki je brez spolnih teženj: v romanu je prikazana kot nespolna ženska / nespolna ljubezen ◊ biol. nespolni rod nespolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom; nespolno razmnoževanje razmnoževanje brez oploditve ♪
  20.      nespolnjen  ipd. gl. neizpolnjen ipd. ♪
  21.      nèsporazúm  -a m (ȅ-ȗ) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume ♪
  22.      nèsporazúmek  -mka m (ȅ-ȗ) ekspr. manjšalnica od nesporazum: nesporazumek se je hitro poravnal; obžalovanja vredni nesporazumki ♪
  23.      nèsporazúmljenje  -a s (ȅ-ȗ) knjiž. nesporazum: preprečiti nesporazumljenje; ni vzroka za jezo, saj gre le za nesporazumljenje / kar naprej poravnava nesporazumljenja med sinovi / nesporazumljenje med njimi še kar traja nesoglasje ♪
  24.      nèspóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni sporen: nesporna lastnina; nesporna trditev, zahteva ♦ jur. nesporni postopek nepravdni postopek 2. publ. nedvomen, gotov: nesporen talent; čaka ga nesporen uspeh; njegove zasluge so nesporne / nesporno priznanje zasluženo nèspórno prisl.: nesporno ugotoviti kaj; nesporno kvalitetni solisti ♪
  25.      nèspórnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nespornega: nespornost lastnine ♪

   23.651 23.676 23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA