Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (21.576-21.600)


  1.      natŕkati se  -am se dov. (r̄ ȓ) ekspr. napiti se (alkoholne pijače): danes se je znova natrkal / pog. natrkati se ga natŕkan -a -o: natrkani gostje so veselo prepevali; biti zelo natrkan ♪
  2.      natrobezljáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ti je to natrobezljal ♪
  3.      natrpéti se  -ím se dov., tudi natŕpel se; natrpljèn (ẹ́ í) v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: med vojno so se natrpeli / natrpeti se žalitev ♪
  4.      naturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba ◊ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; jur. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače ♪
  5.      naturálije  -lij ž mn. (á ȃ) pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah ♪
  6.      naturalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naturaliste ali naturalizem: naturalistični pisatelji / naturalistični roman; naturalistična drama; naturalistična slika / naturalistično prikazovanje naturalístično prisl.: življenje svojega kraja je opisoval naturalistično ♪
  7.      naturalízem  -zma m (ȋ) evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved: predstavniki naturalizma / francoski, slovenski naturalizem ♦ filoz. naturalizem filozofska smer, ki ima naravo za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja; ped. pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi ♪
  8.      naturél  -a m (ẹ̑) knjiž., redko narava, značaj: to nasprotuje njenemu naturelu; pisateljev umetniški naturel / po svojem naturelu je miren ♪
  9.      natúren  -rna -o prid. (ȗ) knjiž. naraven: upoštevati naturne zakone / občudovati naturne lepote / kip v naturni velikosti / zelo naturen človek je; preseneča jih njena naturna preprostost / igralec je navdušil gledalce s svojo naturno igro natúrno prisl.: naturno živeti / v povedni rabi kar se je zgodilo, je popolnoma naturno ♪
  10.      naturístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naturiste ali naturizem: naturistično gibanje // nudističen: naturistično društvo / naturistična kopališča ♪
  11.      naturízem  -zma m (ȋ) gibanje, ki se zavzema za čimbolj naravno življenje: pristaši naturizma // nudizem: možnosti za razvoj naturizma ♪
  12.      natvésti  -tvézem in natvêsti -tvêzem dov., natvézel; natvézen (ẹ́; é) 1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ve, kaj vse so jim natvezli; o njej je natvezel toliko slabega / natvesti komu bajke, laži 2. zastar. navezati, privezati: natvesti čoln; iz previdnosti so se planinci natvezli ♪
  13.      natvézati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) redko tvesti: ženske so mu nekaj natvezale ♪
  14.      natvéziti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) neustalj. natvesti: kdo ti je to natvezil / natveziti komu laži ♪
  15.      naúčen  -čna -o prid. (ȗ) zastar. znanstven, strokoven: izdajati naučne knjige / naučni slovar / delati na naučnem področju ♪
  16.      naučênost  -i ž (é) dejstvo, da je kdo naučèn: naučenost za delo / odgovarjal je gladko, brez najmanjšega videza naučenosti ♪
  17.      naužíti se  -žíjem se dov. (í ȋ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po čem: naužiti se jesenske lepote; rad bi se naužil miru in svežega zraka / ekspr. v svojem življenju se je naužil gorja je občutil veliko gorja ♪
  18.      naváden  -dna -o prid., navádnejši (ȃ) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo navadno ime / ekspr. to so najbolj navadne misli; pogovarjali so se o navadnih stvareh / ekspr. bil je čisto navaden dan; naučil se je samo najnavadnejših besed nemškega jezika osnovnih / gostobesednost je navadna napaka pisateljev začetnikov pogosta / nosil je navadno lovsko obleko preprosto, enostavno // star. vsakdanji, pogost: učitelj je bil v njihovi hiši navaden gost / taka noša je bila navadna v mestih 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: kupiti si navadne čevlje in gojzarje; navadni in patentni kozarci; knjiga je tiskana na navadnem papirju; avtomobil z navadno karoserijo; zamenjati navadno ključavnico s cilindrično; jesti navadno salamo; piti navadno vodo / ob navadnih dneh je srečeval malo ljudi ob delavnikih / vojsko je služil kot navadni vojak; podjetje zaposli več navadnih delavcev nekvalificiranih / navadni kruh industrijsko pečen pekovski kruh; navadne in vezane hranilne vloge; navadno leto leto, ki ima 365 dni 3. nav. ekspr. ki je komu v navadi: to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo / knjigo je položil na navadno mesto 4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: tega navaden človek ne more razumeti; navadno medenino mu je hotel prodati za zlato / to zahteva že najnavadnejša vljudnost // izraža podkrepitev trditve: čisto navaden blebetač je; to so navadne čenče; to je navadna goljufija ◊ bot. navadni bljušč, dežen, volčin; navadna črnoglavka, krhlika, melisa; navadna zvezdica njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media; ekon. navadna reprodukcija; fiz. navadni tlak tlak pri navadnih okoliščinah, približno en kilopond na kvadratni centimeter; navadna temperatura temperatura približno od 18° do 20° C; mat. navadni ali Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10; navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke; navadne obresti obresti, ki se ne pripisujejo h glavnici; ptt navadni telefonski pogovor telefonski pogovor, ki nima nobene označbe glede nujnosti ali vrste pogovora; navadna pošiljka pošiljka, ki nima nobene posebne označbe; navadno pismo; zool. navadni brizgač, prašiček; navadna čigra, koralnica navádno prisl.: navadno gre za praznike domov; to obleko nosi navadno v službo; ob tem času otroci navadno spijo; učenec je navadno točen; to je huda bolezen, navadno dolgotrajna; ta ruda se nahaja navadno v majhnih količinah; kakor navadno so se zbrali pri sosedu; sam.: to je nekaj navadnega ♪
  19.      navájanje 1 -a s (ā) glagolnik od navajati1: navajanje dokazov, podatkov / dobesedno navajanje ♪
  20.      navájanje 2 -a s (ā) glagolnik od navajati2: navajanje k delu, sožitju / navajanje otroka na čistočo, red ♪
  21.      navájenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost navajenega človeka: občudoval je njegovo navajenost na disciplino / navajenost na pijačo, udobje / ta občutek harmoničnosti ni samo posledica navajenosti ♪
  22.      navaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z valjenjem, kotaljenjem spravljati kam: navaljevati skale na cesto // ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: delo so navaljevali drug drugemu 2. nav. ekspr. napadati, naskakovati, pritiskati: sovražnikove čete so navaljevale od vseh strani / navaljevati drug na drugega in se prerekati 3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: stranke so neprestano navaljevale na urad ♪
  23.      navážanje  -a s (ȃ) glagolnik od navažati: navažanje peska ♪
  24.      návček  -čka m (á) v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga: zvoniti z navčkom ∙ evfem. kmalu mu bo zapel navček kmalu bo umrl; ekspr. takim prizadevanjem že poje navček takih prizadevanj bo kmalu konec ♪
  25.      navdáhnjenec  -nca m (á) knjiž. kdor je navdihnjen: ustvarjalni navdahnjenci / gorečnost navdahnjencev ♪

   21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651 21.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA