Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (21.501-21.525)


  1.      našémljenec  -nca m (ẹ̑) nav. slabš. našemljen človek: smejati se našemljencem ♪
  2.      našémljenost  -i ž (ẹ̑) slabš. stanje našemljenega človeka: bil je smešen v svoji našemljenosti ♪
  3.      našemúriti  -im dov. (ú ȗ) redko neprimerno, smešno obleči; našemiti: našemuriti otroka našemúrjen -a -o: našemurjena ženska ♪
  4.      našepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano: povedal ji je vse, kar so mu našepetali o njej našepetáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po šepetanju: ko se je našepetal z dekletom, je odšel domov ♪
  5.      našepetávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. prišepetavati: nekaj mu našepetava / našepetavali so mu na uho, kakšna je ♪
  6.      našéškati  -am in našêškati -am dov. (ẹ̑; ȇ) ekspr. natepsti, pretepsti: mati ga je našeškala; pošteno so ga našeškali s palico ♪
  7.      našešúriti  -im dov. (ú ȗ) ekspr., redko okrasiti, olepšati: našešuriti klobuk s cvetlicami našešúriti se našopiriti se, naščeperiti se: kokoš se je našešurila našešúrjen -a -o: našešurjena kokoš ♪
  8.      našínec  -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki ♪
  9.      našítek  -tka m (ȋ) nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki // košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, oficirski našitki ♪
  10.      našívek  -vka m (ȋ) nav. mn., redko našitek: obleka z belimi našivki ♪
  11.      našopírjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost našopirjenega: našopirjenost perja / ekspr. našopirjenost v izražanju in vedenju ♪
  12.      naštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s štetjem ugotoviti določeno število česa: našteli so dva tisoč prebivalcev manj kot pri zadnjem štetju; v preteklem letu so našteli nad sto tisoč obiskovalcev galerije je bilo / naštej do petdeset štej, preštej 2. v govoru, pisavi združiti v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: naštejte najpomembnejša dela Ivana Cankarja; naštel je igralce, ki utegnejo dobiti nagrado; lahko bi našteli še več podobnih primerov / poimensko našteti vse prijavljene 3. pog. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: kupec mu je takoj naštel denar; naštel mu je dva stotaka / našteti komu denar na roko neposredno izplačati ● ekspr. ima le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke naštel zelo malo; pog. našteti jih komu po hrbtu natepsti ga naštét -a -o: naštete pomanjkljivosti je treba odpraviti; sam.: tudi on je bil med naštetimi ♪
  13.      naštétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od našteti: naštetje najpomembnejših del ♪
  14.      našteválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na naštevanje: naštevalna metoda ♦ lingv. naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled ♪
  15.      naštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od naštevati: naštevanje imen, problemov ♪
  16.      naštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž. poštevanka: učiti otroke naštevanko ♪
  17.      naštévati  -am nedov. (ẹ́) v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: našteva jim dela, ki jih je treba opraviti; podrobno je začel naštevati vse kraje, ki jih je videl ● pog., ekspr. naštevati jih komu opominjati, oštevati ga ♪
  18.      naštudíranje  -a s (ȋ) glagolnik od naštudirati: naštudiranje igralskih vlog ♪
  19.      natákanje  -a s (ȃ) glagolnik od natakati: natakanje vina, vode ♪
  20.      nataknítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od natakniti: nataknitev prstana ♪
  21.      natáknjenost  -i ž (á) ekspr. nerazpoloženost, razdražljivost: nataknjenost ga je minila; v glasu mu je zvenela nataknjenost ♪
  22.      natalitéta  -e ž (ẹ̑) število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost: nataliteta pada, raste; dežela ima nizko, visoko nataliteto; nataliteta je večja kot mortaliteta ♪
  23.      natánčen  -čna -o prid., natánčnejši (ȃ) 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe natánčno 1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno 2. nav. ekspr. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo ● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano ♪
  24.      natánčnež  -a m (ȃ) ekspr. natančen človek: natančnež bi odkril še kako pomanjkljivost; fant je pretiran natančnež ♪
  25.      natánek  -nka -o prid. (ȃ) knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko ♪

   21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA