Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (21.201-21.225)


  1.      napovedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od napovedovati: napovedovanje novih družbenih odnosov / njegova napovedovanja so se uresničila / napovedovanje časa, vremena / napovedovanje usode / radijsko in televizijsko napovedovanje ♪
  2.      napovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan: klici navdušene množice so ga že od daleč napovedovali; založba napoveduje izid knjige že za letošnje leto; napovedujejo se nam znanci iz zamejstva / napovedoval se je sončen dan 2. vnaprej pripovedovati, določati potek, pojavitev česa: napovedovati izid tekme / stari ljudje so napovedovali hudo zimo / igralki napovedujejo še velike uspehe / napovedovati bodočnost, usodo z dlani 3. rad. brati napoved, napovedi: napovedovati program, posamezne točke / v premoru je napovedovalec napovedoval reklame ♪
  3.      naprašênje  -a s (é) glagolnik od naprašiti: naprašenje sadnega drevja ♪
  4.      naprávljanje  -a s (á) glagolnik od napravljati: napravljanje drv / napravljanje ji je vzelo precej časa ♪
  5.      napréči  -préžem dov., naprézi naprézite in naprezíte; naprégel naprégla; nam. napréč in naprèč (ẹ́) pripeti vprežno žival in ji nadeti vprežno opremo: ukazal je napreči; napreči konja / napregli so kočijo ● ekspr. napreči vse sile zelo se potruditi, si prizadevati napréžen -a -o 1. deležnik od napreči: naprežen voz; konj je že naprežen 2. ekspr. obremenjen z delom: ob praznikih niso bili tako napreženi; bila je preveč naprežena v delo ♪
  6.      naprédek  -dka m (ẹ̑) prehod z nižje stopnje na višjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: nasprotovati napredku; pospeševati, zavirati napredek; prizadevati si za napredek; duhovni, kulturni napredek; gospodarski, tehnični napredek; napredek človeštva, naroda; napredek kemije, znanosti; napredek šolstva; napredek v proizvodnji / publ. javno izpovedovati vero v družbeni napredek; ekspr. poganjati kolesa napredka; publ. sile napredka ljudje, ki si prizadevajo za (družbeni) napredek // kar je posledica takega prehoda: učenec je v tem letu dosegel viden napredek; pri naših tekmovalcih je opaziti velik napredek; na festivalu se je pokazal napredek naše kinematografije ♪
  7.      napréden  -dna -o prid., naprédnejši (ẹ̄) 1. ki je, dela v skladu z razvojem družbe iz nižje družbene ureditve v višjo: napreden politik; podpirati delavska in napredna gibanja / napreden duh knjige; napredne ideje, težnje / napreden družbeni sistem / od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka 2. ki upošteva novejše tehnične, strokovne pridobitve: napreden kmet / napredne delovne metode; napredno gospodarjenje ◊ ekon. gospodarsko napredna dežela dežela z visokim narodnim dohodkom na prebivalca, visoko stopnjo gospodarske rasti naprédno prisl.: napredno misliti; napredno usmerjena inteligenca ♪
  8.      naprednják  -a m (á) 1. ekspr. kdor ima napredne nazore: bil je naprednjak in revolucionar 2. nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke; liberalec: slovenski naprednjaki in klerikalci ♪
  9.      naprednjákar  -ja m (ȃ) slabš. naprednjak: slovenski naprednjakarji ♪
  10.      naprednjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na naprednjake: naprednjaški nazori / naprednjaško mesto ♪
  11.      naprednjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. napredna miselnost: naprednjaštvo je značilno za večino članov / slovensko naprednjaštvo naprednjaki ♪
  12.      naprédnost  -i ž (ẹ̄) napredni nazori, napredna miselnost: zaradi svoje naprednosti je bil sprejet v komunistično partijo; naprednost mladine; naprednost v kulturi // lastnost, značilnost naprednega: naprednost določb, stališč ♪
  13.      napredovánje  tudi naprédovanje -a s (ȃ; ẹ̑) glagolnik od napredovati: napredovanje človeštva / napredovanje učencev / napredovanje bolezni / napredovanje gradbenih del / predlagati koga za napredovanje / napredovanje čet proti nasprotnikovemu položaju ♪
  14.      napredováti  -újem tudi naprédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) 1. prehajati z nižje stopnje na višjo a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: človeštvo neprestano napreduje / gospodarsko, kulturno napredovati / napredovati na vseh področjih / slovenski jezik je v tistem času precej napredoval; znanost hitro napreduje / dojenček lepo napreduje raste, se razvija; učenci dobro napredujejo si dobro pridobivajo znanje b) glede na količino, intenzivnost: bolezen napreduje; bilateralni odnosi so v preteklem letu zelo napredovali 2. uspešno potekati: vidimo, da delo napreduje / gradnja napreduje po načrtu; celjenje napreduje normalno / ekspr. knjiga, ki jo je začel pisati pred leti, le počasi napreduje 3. nedov. in dov. pomikati se od izhodišča proti cilju: napredovali smo pet kilometrov na dan; zaradi slabega vremena smo le počasi napredovali; v strmini je težko napredoval / sovražnik je napredoval le v začetku, nato pa se je moral začeti umikati je pridobival območje napadenega 4. dov. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje: ali je že napredoval; napredovati v službi / napredoval je v oficirja ● zaradi spremenjenega načina gospodarjenja gozd vedno bolj napreduje se vedno bolj širi, razrašča; v slovenščini je toliko napredoval, da je lahko bral časopise slovenščine se je toliko naučil; kdor ne napreduje, nazaduje kdor vztraja pri doseženem, zaradi napredovanja drugih zaostaja ◊ šah. kmet napreduje le pri prvi potezi za dve polji se pomakne naprej; šol. napredovati doseči uspeh, ki omogoča vstop v višji razred napredujóč -a -e: napredujoč uradnik; napredujoča bolezen; napredujoča kultura ♪
  15.      napréganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od napregati: pomagal mu je pri napreganju ♪
  16.      naprégati  -am nedov. (ẹ̄) pripenjati vprežno žival in ji nadevati vprežno opremo: napregati konja / napregati voz ♪
  17.      napréj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek, ant. nazaj: nagniti se naprej; hoditi z naprej sklonjenim telesom; nekoliko naprej štrleče ustnice / pasti z obrazom naprej // izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: stopiti za korak naprej; zapelji malo naprej od križišča / vožnja naprej / zna šteti naprej in nazaj // v medmetni rabi izraža a) poziv za približanje, vstop, nadaljevanje poti: le naprej; kar naprej, prosim; na trkanje se oglasi iz sobe: naprej; naprej, naprej, ustavljanje (je) prepovedano b) ukaz za odhod: naprej, gremo / po dva naprej 2. izraža gibanje ali smer pred drugim: splezaj naprej, mi bomo za teboj; stopiti, svetiti naprej; pog.: spustiti žensko naprej dati ji prednost; ker je krvavel, ga je zdravnik vzel naprej preden je bil na vrsti // izraža položaj pred drugim: skupina je že daleč naprej / kilometer naprej je odcep; nekaj korakov naprej se je ozrl / pog. v tehniki smo bolj naprej kot oni smo bolj napredovali 3. izraža usmerjenost v prihodnost: zaupen pogled naprej / dobiti plačo, plačati najemnino (za) naprej / redko naprej bodimo drugačni v bodoče, v prihodnje 4. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: del zneska se plača naprej; naprej pripravljena resolucija / ekspr. naprej ve, kaj se bo zgodilo; za dež ve dva dni naprej; pog. že naprej se veselim počitnic zdaj / kot vljudnostna fraza za vašo prijaznost se vam že naprej zahvaljujemo 5. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: države se še naprej oborožujejo; obrne se in spi naprej; nekateri so z odgovori zadovoljni, drugi sprašujejo naprej / to je samo naprej razvita oblika 6. pog., v zvezi iti, priti naprej napredovati, razvijati se: človeštvo gre naprej; znanost gre hitro naprej / kljub zdravljenju gre bolezen naprej / z zidanjem smo prišli le malo naprej 7. z oslabljenim pomenom izraža izhajanje od določenega časa, mesta: urnik velja od danes naprej; družbeni razvoj od osvoboditve naprej / pog.: dati, poslati poročilo, prošnjo naprej oddati, odposlati; ali je danes pošta že šla naprej bila odposlana; tega ni treba naprej povedati, praviti; kolesa nima več, ga je prodal naprej (pre)prodal ● pog. take primere bo zdravnik dal naprej sodišču naznanil, sporočil; ekspr. zmaga je že naprej dobljena izraža prepričanost o zmagi; žarg., šol. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. njegova ura gre naprej prehiteva; ekspr. zaradi blata ni šel voz ne naprej ne nazaj ga ni bilo mogoče premakniti; žarg., šol. jemati naprej obravnavati novo snov; ekspr. treba je misliti tudi naprej ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. kar naprej in naprej me nadleguje neprenehoma; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo; pog. vsak si poskuša pomagati naprej doseči boljši materialni položaj; pog. zmeraj se rine naprej hoče biti prvi, upoštevan; evfem. ženska je spravila naprej imela je hoteni splav; žarg., šol. ni znal dosti, a profesor ga je le spustil naprej v naslednji letnik; ekspr. ne ve ne naprej ne nazaj kaj bi napravil; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. iz hiše bo šel samo z nogami naprej mrtev; in tako naprej [itn.] izraža dodajanje ◊ šah. dati naprej figuro od začetka igrati brez nje; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; šport. premet naprej; voj. četa, naprej, marš izraža povelje za začetek korakanja; prim. vnaprej, zanaprej ♪
  18.      napréjščina  -e ž (ẹ̄) zastar. predujem, naplačilo: dati, dobiti naprejščino / naprejščina na plačo ♪
  19.      napréjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) knjiž. vnaprejšnji: naprejšnja določitev, odpoved; naprejšnje plačilo ♪
  20.      naprêsti  -prêdem in naprésti -prédem dov., stil. naprèl naprêla in napréla (é; ẹ́) 1. s predenjem priti do določene količine preje: danes je le malo napredla; napresti vreteno preje // spresti: pajki so povsod napredli mreže; pren. dobro misel si napredel 2. ekspr., z dajalnikom povzročiti neprijetnosti, težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: kolegi so mu napredli burko; pog. grdo mu jo je napredla ♪
  21.      napréšati  -am dov. (ẹ́) pog. s stiskanjem priti do določene količine mošta: naprešati pet sodov vina; letos so veliko naprešali ♪
  22.      naprézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od naprezati: brez naprezanja tega ni mogel prebrati / glas ji je zvenel rezko zaradi naprezanja; naprezanje sluha, vida, živcev ♪
  23.      naprézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. napregati: kmet je naprezal konje / naprezati voz 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: čakal je in ves čas naprezal oči in ušesa / naprezati sluh, spomin naprézati se ekspr. opravljati kako delo z veliko truda, napora: vsak dan se mora naprezati; naprezati se na polju, pri gospodinjstvu / igralcem se ni bilo treba preveč naprezati, da so jih premagali ♪
  24.      napréženost  -i ž (ẹ̑) stanje napreženega: napreženost konj / ekspr. skrajna napreženost čustev ♪
  25.      naprimer  gl. primer ♪

   21.076 21.101 21.126 21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA