Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (21.176-21.200)


  1.      napoleondór  -a in -ja m (ọ̑) num. francoski zlatnik, kovan v času Napoleona I. in Napoleona III.: deset napoleondorov ♪
  2.      napóleonovka  tudi napoleónovka -e ž (ọ̑; ọ̑) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi: obirati napoleonovke ♪
  3.      napóleonovski  tudi napoleónovski -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) tak kot pri Napoleonu: napoleonovski značaj; napoleonovsko vedenje ♪
  4.      napóleonski  tudi napoleónski -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) nanašajoč se na Napoleona: napoleonski zakoni; napoleonska vladavina; napoleonske vojne / napoleonski značaj; napoleonske poteze ♪
  5.      napolnítev  -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od napolniti: napolnitev sodov z vinom / napolnitev baterije ♪
  6.      napolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: napolnjevati prazne posode; s silo napolnjevati kaj // delati, da prihaja kaj kam: nosači napolnjujejo ladjo s tovorom 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so le počasi napolnjevali dvorano 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo napolnjuje močna svetloba / dolino je nekoč napolnjeval led; glavo mu napolnjujejo težke misli // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnjevala tišina; mračni prostor jih je napolnjeval s tesnobo / zavest, da ji je pomagal, ga je napolnjevala s srečo 4. ekspr. dajati čemu vsebino, smisel: delo mu napolnjuje življenje ♪
  7.      napomagánje  -a s (ȃ) star. klicanje na pomoč: ljudje so brž pritekli, ko so zaslišali njeno napomaganje; prim. pomagánje ♪
  8.      napomének  -nka m (ẹ̑) zastar. pripomba, omemba: preslišal je napomenek, da je fant že odpotoval ♪
  9.      napóren  -rna -o prid., napórnejši (ọ́ ọ̄) za katerega je potreben velik napor: naporen trening; naporna pot, tura; ima zelo naporno službo; vožnja v megli je izredno naporna; naporno delo / pog., ekspr. imel je naporen dan za seboj / celodnevna vožnja je bila zelo naporna utrujajoča napórno prisl.: naporno delati; gubal je čelo in naporno premišljal ♪
  10.      napósled  tudi napôsled prisl. (ọ̑; ȏ) knjiž. nazadnje: društvo je životarilo in naposled zamrlo / tukaj naposled ne gre za prekršek, ampak za nekaj hujšega ♪
  11.      naposlúšati se  -am se, in naposlúšati se tudi naposlušáti se -am se dov. (ú; ú á ú) zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju: znal je tako zanimivo pripovedovati, da se ga niso mogli naposlušati / ekspr. zdaj smo se pa že naposlušali tvojega tarnanja naveličali poslušati ♪
  12.      napošév  prisl. (ẹ̑) star. postrani, poševno: razpoka gre napošev čez steno; napošev odrezano blago; napošev padajoči žarki ♪
  13.      napótek  -tka m (ọ̑) 1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: pomagati komu z nasveti in napotki; v knjigi je veliko koristnih napotkov za ureditev stanovanja / dati, dobiti napotke za delo / režijski napotki za uprizoritev; napotki za turiste 2. zastar. ovira, zapreka: odstraniti napotke ♪
  14.      napóten  -tna -o prid. (ọ̑) star. ki je v napoto: tekal je med njimi vsem napoten ♪
  15.      napotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od napotiti: napotitev v bolnico ga je vznemirila ♪
  16.      napótje  -a s (ọ̑) napota: delati napotje; vsem je v napotje / star. odstraniti kamenje in drugo napotje ovire, zapreke ♪
  17.      napóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od napovedati: napoved dobre letine; napoved nesreče / napoved programa 2. kar kdo napove: njegove napovedi so se začele uresničevati; sestavljati napovedi; črno gleda napoved o usodi gledališča / napovedi za koncertno sezono so dobre / davčna napoved izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; vremenska napoved ◊ ekon. carinska napoved pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; rad. napoved (kratka) predstavitev oddaje, ki bo na sporedu; napoved časa sporočilo točnega časa; voj. vojna napoved ♪
  18.      napovédati  -povém dov. (ẹ́) 1. narediti, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan: napovedati goste; založba je napovedala izid knjige; predstavo so napovedali po radiu; napovedali so se jim za nedeljo / napovedal ga je z zvenečimi besedami najavil 2. vnaprej povedati, določiti potek, pojavitev česa: izida boja ni mogoče zanesljivo napovedati; kar je napovedal, se je uresničilo / ozrl se je v nebo in napovedal nevihto / napovedati mu srečo 3. z glagolskim samostalnikom povedati, izraziti svojo odločenost za izvršitev dejanja, kot ga določa samostalnik: napovedati boj korupciji; železničarji so napovedali stavko; društvi sta si napovedali tekmovanje / ekspr. napovedati mu večno sovraštvo 4. ekspr. reči, povedati: veliko hvale in lepega je znala napovedati o novem znancu; napovedala je več, kakor sem želel vedeti ● pog., ekspr. napovedati jih komu ošteti ga ◊ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; rad. napovedati prebrati napoved; šah. napovedati šah; voj. napovedati vojno napovédan -a -o: napovedani gostje; dan pred napovedano poroko; napovedane spremembe, volitve; priti ob napovedani uri ♪
  19.      napóveden  -dna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na napoved: omenjeni pregled je zanesljiv in ima visoko napovedno vrednost ◊ lingv. napovedni stavek stavek, ki uvaja, spremlja premi govor ♪
  20.      napovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da napovedati: nova odkritja niso napovedljiva ♪
  21.      napóvednik  -a m (ọ̑) film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje: film je izzval tolikšno zanimanje v precejšnji meri zaradi napovednika ♪
  22.      napovedník  -a m (í) knjiž., redko znanilec, napovedovalec: napovednik njegovega prihoda ♪
  23.      napovedoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj: zaposlen je kot napovedovalec; dober, znan napovedovalec; glas napovedovalca / razpisati mesto televizijskega napovedovalca // kdor na prireditvi napoveduje, komentira program: duhovit napovedovalec 2. kdor vnaprej pripoveduje, določa potek, pojavitev česa: napovedovalci boljših dni / napovedovalec usode ♪
  24.      napovedoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. ženska, ki se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj: zaposlena je kot napovedovalka 2. ženska, ki vnaprej pripoveduje, določa potek, pojavitev česa: napovedovalka lepših dni / napovedovalka usode ♪
  25.      napovedoválnica  -e ž (ȃ) rad. akustično izoliran prostor za napovedovanje oddaj in branje poročil ♪

   21.051 21.076 21.101 21.126 21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA