Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (20.901-20.925)


  1.      najémnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od najemnik ♪
  2.      najémnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor kaj najame: ker najemnik ni plačal najemnine, mu je lastnik odpovedal stanovanje; najemnik stanovanja / najemnik gostilne, kmetije 2. kdor za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: ob žetvi so si pomagali z najemniki // v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko: pehoto so v glavnem sestavljali najemniki; redni vojaki in najemniki / vojaški najemnik ♪
  3.      najemnína  -e ž (ȋ) plačilo za začasno uporabo česa: najemnina je majhna, visoka; plačati, zvišati najemnino; letna, mesečna najemnina; najemnina za avto, stanovanje / najemnina za kmetijo ♦ ekon. ekonomska najemnina ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek ♪
  4.      najemnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na najemnino: najemninski obrok / najemninski spor ♪
  5.      najémniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na najemnike: najemniška hiša, soba; najemniška zemlja / pehotna najemniška oprema; najemniška plača / najemniška vojska / najemniško razmerje ♪
  6.      najémništvo  -a s (ẹ̑) stanje, življenje najemnikov: odkupil je posestvo in se rešil najemništva / ukiniti vojaško najemništvo ♪
  7.      najemodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo ♪
  8.      najemojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor kaj najame; najemnik: najemojemalec je dolžen plačati najemnino do petega v mesecu ♪
  9.      najémščina  -e ž (ẹ̑) star. najemnina: redno plačevati najemščino / od gostilne dobiva visoko najemščino / imeti prostor v najemščini v najemu ♪
  10.      najésti  -jém dov., 2. mn. najéste, 3. mn. najedó tudi najéjo; najéj in najèj najéjte; najédel najédla, stil. najèl najéla (ẹ́) povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je najedla ograjo najésti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, jedi: najedli so se in odšli; najesti se kruha, žgancev; zelo, do sitega se najesti / pog.: zasluži toliko, da se lahko vsak dan naje; v tej restavraciji so se skoraj zastonj najedli so malo plačali za hrano 2. ekspr. naveličati se: vsi so se ga že najedli, ker je preveč vsiljiv / najesti se glasbe, vedno istih zgodb ♪
  11.      najéti  -jámem stil. nájmem dov., najêmi najemíte, stil. nájmi najmíte; najél; nam. najét in najèt (ẹ́ á, á) napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga: najeti hišo, stanovanje; najeti ladjo, letalo; klub je najel telovadnico za dve uri tedensko / najeti zemljo / najeti posojilo // dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: najeti delavca, godca; najeti odvetnika; najel ga je za dva meseca; kriči, kot bi ga kdo najel zelo najét -a -o: najet delavec; najeta soba / najeti vojak v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko ♪
  12.      najétje  -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od najeti: preklicati najetje apartmaja / pogoji za najetje posojila / imeti težave z najetjem voznika ♪
  13.      najézdnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. najezdnik ♪
  14.      najézdnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. žuželke, ki uničujejo ličinke drugih žuželk, Ichneumonidae ♪
  15.      najezíti se  -ím se dov., najézil se (ȋ í) v jezi, jezenju doseči veliko, preveliko mero: največ se je najezil nad najstarejšim / ko so se najezili, so se začeli dogovarjati ♪
  16.      najéženost  tudi naježênost -i ž (ẹ̑; é) značilnost, stanje naježenega: naježenost dlake; naježenost od mraza, strahu / ekspr. njegova naježenost jo je prizadela ♪
  17.      najéžiti  -im tudi naježíti -ím dov., najéži; najéžil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes naježi dlako in pokaže zobe / naježiti obrvi namrščiti najéžiti se, tudi naježíti se 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku 2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o: naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno ♪
  18.      nàjnapréj  tudi nájnapréj prisl. (ȁ-ẹ̄; ȃ-ẹ̄) star. najbolj spredaj: najnaprej so šli otroci ♪
  19.      nàjnazádnje  tudi nájnazádnje prisl. (ȁ-ȃ; ȃ-ȃ) ekspr. nazadnje: sem pride pomlad najnazadnje ♪
  20.      nàjpopréd  tudi nájpopréd prisl. (ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) zastar. najprej: najpopred ga morava poiskati ♪
  21.      nàjpopréj  tudi nájpopréj prisl. (ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) ekspr. najprej: najpoprej bova uredila račune / najpoprej je treba jesti, potem šele lahko modruješ ♪
  22.      nàjpréd  tudi nájpréd prisl. (ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) zastar. najprej: najpred premisli, potem se odloči ♪
  23.      nàjprej  tudi nájprej in nàjpréj tudi nájpréj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) 1. izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: najprej premisli, potem začni delati; najprej se upira, nazadnje se vda / najprej moram blago videti, potem bom lahko izbiral 2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: naroči jed, ki bo najprej pripravljena / še najprej ga pomiriš s prijaznostjo ♪
  24.      najúžinati se  -am se dov. (ú) nar. najesti se pri kosilu; nakositi se: najužinal sem se in napil ♪
  25.      nàjveč  tudi nájveč in nàjvèč tudi nájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) 1. izraža največjo količino ali mero: največ hrupa delajo motorji; on ima največ zaslug; ekspr. napravili bomo še več, največ, kar je mogoče / v največ primerih ti bolniki ozdravijo; zima z največ snega // izraža omejevanje na najvišjo količino ali mero: banka daje kredit največ za eno leto; s hriba pridem v največ pol ure / zamudil bi se pet, največ deset minut kvečjemu 2. večinoma, povečini: za kuho rabi največ aluminijasto posodo; hodi največ z mladimi; prim. več, veliko ♪

   20.776 20.801 20.826 20.851 20.876 20.901 20.926 20.951 20.976 21.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA